potem učne ure.... le kdo bi razmišljal o resničnem učnem načrtu... ko pa so tu veliko bolj pomembna vprašanja...in teorije vesolja, dimenzij, sanj, življenj..... to predebatiramo na dolgo in široko....potem pa vikend....v ponedeljek pa po pouku še s Kajo približno ponovimo razmišljanje.... sediva na Prešercu...zazrti na trg.... s pogledom proti Čopovi...na levo po Miklošičevi ujamem v "objektiv" košček gora.... sonce toplo boža s pomladnimi žarki....
Ali obstaja kje v vesolju zapis o preteklih obdobjih Zemlje? Popolnoma enak? To se mi zdi neverjetno... kako se lahko nekje sedaj dogaja ravno to kar se je pri nas v kameni dobi... Kje bi to imelo smisel, da bi se dogajalo čisto enako? Oh, dolgčas...prav zagotovo ni tako.... in časovni stroj? Potovanje v preteklost in videti točno tisto kar se je že zgodilo? Ne verjamem.... NEkje v vesolju pa le obstaja nek zapis... Je res? Težko verjamem...mislim, da je blo in šlo. Že možno, da nekje doživljajo takšen razvoj kot smo ga mi npr. v Srednjem veku šele sedaj... ampak, prav zagotovo ni enak...in ali so to ljudje...so takšni kot mi?? Merijo čas? Ali živijo glede na sonce in ne merijo sekund, minut, ur, dnevov.... potem pa, če se dobro spomin so se v oddaji pogovarjali, da delajo na tem, da bodo lahko ukrivili čas.... vedno manj mi je jasno..nič ne verjamem... moje teorije o vsem skupaj so povsem drugačne... Zakaj bi ukrivil čas?? Če pa niti ne vemo če obstaja... kaj če je to le ena od izmišljotin človeštva in drugače sploh ne obstaja? Mogoče je vesolje brezčasen prostor....in saj res....kje se konča? Oz. če je neskončno kam je postavljeno? Ali ima svoj prostor? Ali kje se nahaja...saj kar brez prostora si je vse skupaj težko predstavljati.....
Pa mi... Ali smo to res mi mi? Kaj če se naše resnično življenje odvija skozi sanje? Ali pa šele v nebesih? Ali smo le v določeni dimenziji in bomo potem preskočili v drugo ter tam uživali brezčasnost. Pa ostala živa bitja, ki si jih tako prizadevamo najti na kateremkoli planetu...kaj pa če so med nami?? Kaj če sedijo ob nas, a jih ne vidimo, ker so v drugi dimenziji, ki jih naše oko ni sposobno zaznati.... Najbolj grozno pa je, če pomislim da mogoče oni lahko zaznavajo naše kretnje in se nam smejejo...nas zafrkavajo..mi pa tega ne vemo? Smešno. Zmedeno.
No bo mislim, da kr dost zaenkrat za tej naše možgančke. Če bo predolgo pol itak ne bo nuben prebrau. Tko da... dost za enkrat.... Če ma slučajno kdo kake teorije razvite.... sem jih zlo prpravljena brat...poslušat...;):)...da lah še kej pokomentiram;)...Tko da na dan z besedo:):)...
Firbčno razposajena in filozofsko nastrojena Tjaši:)
Ali obstaja kje v vesolju zapis o preteklih obdobjih Zemlje? Popolnoma enak? To se mi zdi neverjetno... kako se lahko nekje sedaj dogaja ravno to kar se je pri nas v kameni dobi... Kje bi to imelo smisel, da bi se dogajalo čisto enako? Oh, dolgčas...prav zagotovo ni tako.... in časovni stroj? Potovanje v preteklost in videti točno tisto kar se je že zgodilo? Ne verjamem.... NEkje v vesolju pa le obstaja nek zapis... Je res? Težko verjamem...mislim, da je blo in šlo. Že možno, da nekje doživljajo takšen razvoj kot smo ga mi npr. v Srednjem veku šele sedaj... ampak, prav zagotovo ni enak...in ali so to ljudje...so takšni kot mi?? Merijo čas? Ali živijo glede na sonce in ne merijo sekund, minut, ur, dnevov.... potem pa, če se dobro spomin so se v oddaji pogovarjali, da delajo na tem, da bodo lahko ukrivili čas.... vedno manj mi je jasno..nič ne verjamem... moje teorije o vsem skupaj so povsem drugačne... Zakaj bi ukrivil čas?? Če pa niti ne vemo če obstaja... kaj če je to le ena od izmišljotin človeštva in drugače sploh ne obstaja? Mogoče je vesolje brezčasen prostor....in saj res....kje se konča? Oz. če je neskončno kam je postavljeno? Ali ima svoj prostor? Ali kje se nahaja...saj kar brez prostora si je vse skupaj težko predstavljati.....
Pa mi... Ali smo to res mi mi? Kaj če se naše resnično življenje odvija skozi sanje? Ali pa šele v nebesih? Ali smo le v določeni dimenziji in bomo potem preskočili v drugo ter tam uživali brezčasnost. Pa ostala živa bitja, ki si jih tako prizadevamo najti na kateremkoli planetu...kaj pa če so med nami?? Kaj če sedijo ob nas, a jih ne vidimo, ker so v drugi dimenziji, ki jih naše oko ni sposobno zaznati.... Najbolj grozno pa je, če pomislim da mogoče oni lahko zaznavajo naše kretnje in se nam smejejo...nas zafrkavajo..mi pa tega ne vemo? Smešno. Zmedeno.
No bo mislim, da kr dost zaenkrat za tej naše možgančke. Če bo predolgo pol itak ne bo nuben prebrau. Tko da... dost za enkrat.... Če ma slučajno kdo kake teorije razvite.... sem jih zlo prpravljena brat...poslušat...;):)...da lah še kej pokomentiram;)...Tko da na dan z besedo:):)...
Firbčno razposajena in filozofsko nastrojena Tjaši:)
1 komentar:
vsi merijo čas. sigurno. ampak vsak po svoje.
Objavite komentar