Nato pa na Bohor.... na eno foto-avanturo...
Uživanje ob pogovorih.... ob žuborenju potočka... padanju slapa...
Čudovita... že prebujena narava, vse kaže na pomlad, a vseeno po njej diši bolj slabo.;) Stvarstvo, ki je delo božjih rok. Veter, ki te prepiha skoraj do kosti... Sonček, ki vsake toliko časa pokuka izza oblakov.
Kapniki na Bohorju. Ja tut to se najde;)...
Kapljanje in polzenje kapljic na zemljico... zamislim se nad življenjem, ki je kot kapljice, ki polzijo in se počasi iztekajo... minljivost...a hkrati večnost.
In še cvet Črnega teloha, ki je ena od posebnosti Bohorja...Skavtsko srečanje po dolgem času. Idealno... povezanost...skupnost...pot... škoda le da nismo billi čisto vsi...
Portret... pospravljanje.... tuš... spanje.:)
Lahko noč...
Ni komentarjev:
Objavite komentar