Zimska pravljica.

11.30. Grad Pišece. Parkiramo ob ribniku. Zaslišimo pok. Je slučajno jaga? "Ati dej poklič enga jagerja..."... nič ni označeno, verjento je le nekdo sam zase. Hodimo dalje in v belini snežne odeje se izriše bela podoba... Dalmatinec, 101 dalmatinec:) Srečemo moža in ženo in izvemo, da je ustrelil nekdo, ki je malo na potepu po pišečki gori.... Nadaljujemo pot. Sneg. Mraz, ki ga zaradi hoje ne občutiš. Dvignemo se malo višje, kjer temperatura ne preseže 0°C in tla so rahlo zmrznjena. Nafrcavajo snežnike. Na drevju je ivje.


Pridemo do Velike bukve, pomalicamo.... seveda pa naše večno upanje na to, da mogoče pa res enkrat vidimo divje prašiče... naenkrat zaslišimo neko renčanje.... vendar še sedaj ne vem ali je bilo res ali ne....

potem pa hop na Špiček(686m):).... tam malo opazujemo razgled naredimo eno slikco in se odpravimo nazaj....



zagledamo sveže sledi lisice.... in nato še srnjaka.... a videli nismo nič, kvečjemu kakšnega ptička....
potem pa postanek.... naenkrat neki zvoki kot bi nekdo dirjal skozi listje...nakar zagledamo žensko.... smeh... mi smo pa že mislili, da je sedaj končno nekaj interesantnega..

Za seboj je pustila stopinje.... mi pa smo se odpravili nazaj proti avtu in se odpeljali na toplo....



.....