kako ti je ime..

Torek.... povsem navaden dan...a le na videz..... zjutraj odidem v šolo.... in po dveh urah odidem v dom... malo pregledam pole za PP... in odidem v Krško... grem na izpit.... kjer sem zadnja na vrsti.... ampak važno da sm nrdila... potem pa odidem nazaj v ljubljano.... na vlaku pa pride do mene v času ko se obadam z besedili iz bukve Branj... majhen otročič..:)..sede nasproti in z odkritim otroškim nasmehom ter iskricami v očeh pogleduje... povprašam po igrači... in začne se debata o risankah in podobnih rečeh... ta mali fantek je res kr zgovoren... in pove mi, da ima rojstni dan... dam mu mandarino in ves vesel to pove svoji mami ter jo privede do mene... ona pa mu reče... "kaj pa če je ta punca kak miklavžev angelček? Oni delijo mandarince... in mogoče ti je Miklavž poslal angelčka, sedaj ko je ravno ta čas..."... priznam da mi je šlo nasmeh...ampak lepo je bilo slišati otroka, ki je pogledal k mami pa spet k meni in rekel: "Mami, ona je angel!".... Smeh...pa hkrati en prijeten občutek, ko veš da si nekoga razveselil...ko vidiš iskrice v očeh otročiča, ki se je potem še pestro pozdravljal in zahvaljeval.... :)...
tako sem zaprla svojo debelo knjigo in ni minili več veliko časa, ko sem se že znašla v Ljubljani....