Svižčevke. Vse na kupu. Hodimo proti ribniku. Omamna čarovnija noči nas počasi obdaja, ko prepevajoč stopamo po pločniku... ko prispemo so tam že večinoma vsi.
Stojimo v kvadratu. Zazrem se v jasno zvezdno nebo... na nebu na tisoče zvezdic... iščem ozvezdja... naenkrat pa se spomnim besed... "tjaška a grema štet zvezdice?"...:)...Sicer pa razmišljam o moji skavtski poti, o tem kar je za mano in slutim, da bom počasi zapustila četo... to pa se le še potrdi v prvem zboru... obdaja me poseben občutek... občutek sreče, sprejetosti... občutek zadovoljstva, ker sem z njimi, s prijatelji, ki so vedno pripravljeni na vse, ki so zabavni, prijazni, ki me vedno spravijo v dobro voljo...
Začnemo pot do običajnega mesta.... sledi nagovor...podelitev veščin.... potem pa sledi odhod nas starejših iz slovesnega prostora v gozd... ko vsi odidemo in se zberemo skupaj... gremo v smeri 187°... tam pa po štriku na drevo:)... kdor hoče višje priti se mora potruditi... mraz pritiska in zmrzujejo prsti, a vsi splezamo na drevo... prešli smo v drugo vejo... klan... skupnost... služenje...povezanost...popotniki...popotnice... v parku zapojemo pesem zastavi šptem pa po sivi cesti, pod nočnim zvezdnim nebom odkorakamo v župnišče...
Sedaj sem res zapustila četo in čaka me nov velik izziva... ampak prav zagotovo se bom vedno spominjala vseh lepih, zabavnih, zanimivih skavtskih dni v četi...prav tako tudi vseh vas... še posebej pa mojega sončnega, odštekanega, vztrajnega, srčnega, kreativnega, prijateljskega in igrivega voda svižčevk.
Hvala vam vsem.....
Rada vas mam***
Nepogrešljiva S. - Tjaša
Stojimo v kvadratu. Zazrem se v jasno zvezdno nebo... na nebu na tisoče zvezdic... iščem ozvezdja... naenkrat pa se spomnim besed... "tjaška a grema štet zvezdice?"...:)...Sicer pa razmišljam o moji skavtski poti, o tem kar je za mano in slutim, da bom počasi zapustila četo... to pa se le še potrdi v prvem zboru... obdaja me poseben občutek... občutek sreče, sprejetosti... občutek zadovoljstva, ker sem z njimi, s prijatelji, ki so vedno pripravljeni na vse, ki so zabavni, prijazni, ki me vedno spravijo v dobro voljo...
Začnemo pot do običajnega mesta.... sledi nagovor...podelitev veščin.... potem pa sledi odhod nas starejših iz slovesnega prostora v gozd... ko vsi odidemo in se zberemo skupaj... gremo v smeri 187°... tam pa po štriku na drevo:)... kdor hoče višje priti se mora potruditi... mraz pritiska in zmrzujejo prsti, a vsi splezamo na drevo... prešli smo v drugo vejo... klan... skupnost... služenje...povezanost...popotniki...popotnice... v parku zapojemo pesem zastavi šptem pa po sivi cesti, pod nočnim zvezdnim nebom odkorakamo v župnišče...
Sedaj sem res zapustila četo in čaka me nov velik izziva... ampak prav zagotovo se bom vedno spominjala vseh lepih, zabavnih, zanimivih skavtskih dni v četi...prav tako tudi vseh vas... še posebej pa mojega sončnega, odštekanega, vztrajnega, srčnega, kreativnega, prijateljskega in igrivega voda svižčevk.
Hvala vam vsem.....
Rada vas mam***
Nepogrešljiva S. - Tjaša
Ni komentarjev:
Objavite komentar