Potoki solza, bilo bi premalo,
reke solza, da vse bi izpralo.
Viharna je noč, sredi jase,
kjer roža prijateljstva rase.

Planinska;)

V objemu mogočnih gora,

počutje kot da si doma.

pod nebesno stvarno nočjo

vidiš tisoč in eno zvezdivo.

Pogled na mogočne vrhove,

pokrite z belo odejo,

spomin na pretekle rodove,

ko prvič so stopili na mejo.

Na vrh, čisto na vrh očaka,

kjer že malo manj je zraka.

S ponosom v očeh zro v dolino,

srečni vidoč vso to milino.

V dolini vse hiti in nori,

tu pa zaveš se da si.

Preprosto si – ti in narava,

preprosto ti in prostrana širjava.

Pod milim nebom si srečen,

srečen ker si nekaj dosegel,

povsem miren, nič tečen,

si z naravo si postregel.

S tisoči rož je posut tale gaj,

tudi živali našle planinski so raj.

Jezerca se svetijo v sonca soju,

ob pogledu predan si opoju.

Sanjaš, letiš, imaš se rad,

čeprav samo na skalci sediš

in zraš v neprecenljiv zaklad.

Potem pa zazreš se v prostrano nebo,

zvezdice gledaš, ti je lepo.

Zdi se da bi lahko poletel,

da bi lahko vso Zemljo objel.

A še vedno sediš povsem na trdih tleh,

le da razmišljaš o lepih stvareh.

Počutiš se varno, udobno v Božjem naročju,

počutiš se srečen in ljubljen na gorskem območju.

Za moje predrage prjatlee<3

Zakaj bi ljubil, če boš ranjen?
Ljubi, da boš ljubljen.
Zakaj bi se trudil, če tega noben ne opazi?
Ker vsak trud obrodi sadove!
Zakaj bi pel če te noben ne sliši?
Poj in se veseli zase, za svojo dušo.
In zakaj bi hodil v temi, ko pa je na koncu poti vedno luč?
Zakaj bi obupal, če za dežjem vedno posije sonce?

Zakaj je vsak dan s tabo lepši?
Ker si EDINSTVEN, nihče ni in ne bo takšen kot si TI!
Zakaj me spraviš v dobro voljo?
Ker je tvoj nasmeh in tvoja topla beseda kot dež za puščavo!
Zakaj si takšen karkšen si?
Ker si ti preprosto TI!:)


Hvala vam za vse....hvala vam ker ste:)

Hodil po poti...

Hodil po poti sem mnogih ljudi.
Videl in slišal sem mnogo reči.

Bile so besede, bile so povedi,
kot nož so zarili se vame pogledi.

Hodil po poti sem mnogih ljudi,
zakaj sem tam hodil se čudno vam zdi?

Ne vem niti sam, a tolikokrat sem prišel do križišča,
ne vem niti sam, zakaj sem izbiral težja stopnišča.

Pa vendar sem mnogo jih srečal,
tisoče bežnih pogledov,
nekaj dobrih sosedov,
prijateljev krog se je večal.

Kot cvet, ki cvete s čarom mladosti,
bilo je srce polno radosti,
a potem prišel je vihar močnega piha,
ki zamajal je temelje radosti diha.

Hodil po poti sem mnogih ljudi,
spletel sem mnogo trdnih vezi.

Kaj vse se ne zgodi....

No ja...zadnje čase se dogaja vse možno....od smešnih, nadležnih, srhljivih, strašljivih, dobrodelnih...trenutkov....

1. Grem v Millerja, da kupim čokolado in ko jo pokasira na blagajni ta pokaže neverjetnih 118€..... kaj??... kr neki....čakanje sto let da pride poslovodkinja.... in pol končn stornira znesek 118€ ter tako plačam 0, 89€.....

2. Obisk Polja.....

3. Črn krokar, ki je letal nad mano in se tako drl, da me je spreletel srh.

4. Risanje.... še en avtoportret....nikoli dovolj...

5. Babica.... :S..

6. Očka... Prometna nesreča na avtocesti.... ampak pač sreča v nesreči ... tak da je vse vredi...

7. Psihični...

8. Krškooooo:):):)....doma že v sredo....in skor da mini počitnce..... namreč do naslednje srede nimam pouka.......

9. Vožnja... no to kr gre....

10. kofe s profesorjem športne vzgoje namesto le te.... hehe....

11. razkrinkanje gospe, ki je iz bankomata nekomu , ki je pred tem dvigoval in pozabil denar vzela 20€... v zahvalo pa Rafaelo:):)...njami njami

12. ......................

13. tršššš;):)

Skratka pestro..... hehe...

Ampak glavno da bojo kmal počitnce;):)....