Na zadnji novembrski dan...;)

Še par uric..pa se bo pričela nakupovalna mrzlica... veseli december.... enostavno še en mesec in leto bo naokoli... zamenjali bomo koledarje... in naprej živeli po starem.... vendar pa je ta mesec poln prazničnih praznovanj, zelo pomemben in tudi primeren za duhovno rast... je mesec, ko družina preživi več časa skupaj, otroci se ga vesele, ker v tem mesecu prihajajo takčni možiclji, ki jih obdarijo in nagradijo za njihovo pridnost... starši so veseli kakšnega dopustniškega dneva... veliko pa nas je takššnih, ki upamo na to, da zapade sneg... letos to vsekako ne bo prvi sneg... in uživamo ob pogledu skozi okno na bele snežinke, ki nežno padejo na tla... ter se radi izgubljamo v snežni belini romantičnih sneženih zvezdic ter si v mislih čaramo vse kar bi želeli.... in se spominjamo vseh lepih trenutkov, ki so se nam zgodili........

Za mano pa je sobotna oratorijska delavnica.... fajn je blo....fajn je blo bit z otročki in jim pomagat izdelovat venčke ter druge praznične zadevce...seveda pa se je našlo tpliko časa, da sem venček naredila tudi sama:).....

In še venček za BIK....tut sama nrdila;):)....


No dans pa smo z mojo drago mami spekle še nekaj piškotkov in pa mafinee:)



Vaša Tjaša ma vas rada*:)

kako ti je ime..

Torek.... povsem navaden dan...a le na videz..... zjutraj odidem v šolo.... in po dveh urah odidem v dom... malo pregledam pole za PP... in odidem v Krško... grem na izpit.... kjer sem zadnja na vrsti.... ampak važno da sm nrdila... potem pa odidem nazaj v ljubljano.... na vlaku pa pride do mene v času ko se obadam z besedili iz bukve Branj... majhen otročič..:)..sede nasproti in z odkritim otroškim nasmehom ter iskricami v očeh pogleduje... povprašam po igrači... in začne se debata o risankah in podobnih rečeh... ta mali fantek je res kr zgovoren... in pove mi, da ima rojstni dan... dam mu mandarino in ves vesel to pove svoji mami ter jo privede do mene... ona pa mu reče... "kaj pa če je ta punca kak miklavžev angelček? Oni delijo mandarince... in mogoče ti je Miklavž poslal angelčka, sedaj ko je ravno ta čas..."... priznam da mi je šlo nasmeh...ampak lepo je bilo slišati otroka, ki je pogledal k mami pa spet k meni in rekel: "Mami, ona je angel!".... Smeh...pa hkrati en prijeten občutek, ko veš da si nekoga razveselil...ko vidiš iskrice v očeh otročiča, ki se je potem še pestro pozdravljal in zahvaljeval.... :)...
tako sem zaprla svojo debelo knjigo in ni minili več veliko časa, ko sem se že znašla v Ljubljani....

Prvi sneg.

Pogled na ulico dolgočasno,
snežinke naletavajo na tla,
poslane z božjega neba,
delajo jo res prekrasno.

Strehe so že čisto bele,
po ulici se par sprehaja,
roko v roko si podaja,
ulice postajajo vesele.

V srcu pa je zmeda,
radost me obdaja,
vsaka tvoja je beseda,

nepozabljena postaja,
ki se v srce zajeda,
ki po mislih se sprehaja.





Dejansko je sneeeg.....yeaaaa:):)....

Sobota popoldne.

Svižčevke. Vse na kupu. Hodimo proti ribniku. Omamna čarovnija noči nas počasi obdaja, ko prepevajoč stopamo po pločniku... ko prispemo so tam že večinoma vsi.

Stojimo v kvadratu. Zazrem se v jasno zvezdno nebo... na nebu na tisoče zvezdic... iščem ozvezdja... naenkrat pa se spomnim besed... "tjaška a grema štet zvezdice?"...:)...Sicer pa razmišljam o moji skavtski poti, o tem kar je za mano in slutim, da bom počasi zapustila četo... to pa se le še potrdi v prvem zboru... obdaja me poseben občutek... občutek sreče, sprejetosti... občutek zadovoljstva, ker sem z njimi, s prijatelji, ki so vedno pripravljeni na vse, ki so zabavni, prijazni, ki me vedno spravijo v dobro voljo...
Začnemo pot do običajnega mesta.... sledi nagovor...podelitev veščin.... potem pa sledi odhod nas starejših iz slovesnega prostora v gozd... ko vsi odidemo in se zberemo skupaj... gremo v smeri 187°... tam pa po štriku na drevo:)... kdor hoče višje priti se mora potruditi... mraz pritiska in zmrzujejo prsti, a vsi splezamo na drevo... prešli smo v drugo vejo... klan... skupnost... služenje...povezanost...popotniki...popotnice... v parku zapojemo pesem zastavi šptem pa po sivi cesti, pod nočnim zvezdnim nebom odkorakamo v župnišče...

Sedaj sem res zapustila četo in čaka me nov velik izziva... ampak prav zagotovo se bom vedno spominjala vseh lepih, zabavnih, zanimivih skavtskih dni v četi...prav tako tudi vseh vas... še posebej pa mojega sončnega, odštekanega, vztrajnega, srčnega, kreativnega, prijateljskega in igrivega voda svižčevk.

Hvala vam vsem.....

Rada vas mam***

Nepogrešljiva S. - Tjaša

Okrog vseh dreves

Se lahko loviš.

Za vsemi drevesi

se lahko skrivaš.

Na nobeno

se ne naslanjaj!

Ne veš,

katero je trhlo,

nagnito,

spodkopano,

nažagano.

Lahko padeš.

Hudo.

A to ni najhujše.

Huje je,

ker potem sumiš,

da so vsa drevesa taka,

nagnita, spodkopana,

spodžagana.

In nenadoma si tako žalosten

in sam.

Neža Maurer

Papa, četa.

Zahvala vsem mojim svižčevkam....vedno bote u mojm srčku...rada vas mam fuuuuul* Sj sm vam že čeri večino stvari povedla....drgač pa hvala za use kar ste prpraule...in za use...blo je noroooo...nej bo tko še naprej....rada vas mam***

SVIŽČEVKA MA RADA, NJAM NJAM MILKA ČOKOLADA!

za...;)

Pravi prijatelji so kot zvezde, vedno so z nami čeprav jih ne vidimo.

Svet je lep pravim... vendar življenje je včasih klavrna pot, ki nas zdolgočasi... na poti se zgodi mnogo zanimivih reči in tudi take, ki jih nočemo... take zaradi katerhih se začnemo spraševati... Zakaj sem? Zakaj živim? Zakaj hodim tu po tem svetu? Enostavno si želimo stran... " Ustavite Zemljo, hočem dol," kričijo naši udi in oči.... ampak ne... ni čas... nikoli ni časa... ne zakaj bi odšli v bedi?.. zakaj ne bi srečni odšli in tako užili še zadnji srečen sleherni trenutek?... Življenje je uganka, ki jo rešujemo skoz...saj res...zakaj sploh živimo? Kje je smisel?... Filozofiramo lahko na dolgo in široko.... Pot pa nas bo nekje začela voditi in nas vodila do konca, včasih so obstanki na tej poti veliki, včasih je ta pot lahko še tako naporna ampak s prijatelji mine hitreje kot najlažja ravnina v samoti.... kljub vsemu kar se nam zgodi pa je treba vedeti, da so to le preizkušnje, ki nas želijo utrditi in česa novega naučiti... najlepši so trenutki, ki jih preživiš s prijatelji oz. v krogu ljudi, ki jih imaš rad... pravi prijatelji so kot angeli, ki te dvignejo ko naša krila pozabijo leteti.... vedno so vsaj duševno z nami, če že ne fizično... zato moramo vedno povsod poiskati nekaj dobrega...in še takrat ko nam je najbolj beno reči.... "jutri bo bolje in vsi dobre volje živeli bomo naprej..."... :):)...

Rada vas mam usee*

Oči govorijo medtem ko usta molčijo;):).

Prvo nej povem... da mi ni jasn al se je folku zmešal...al pa sm js tko mal čudn razmišlam...ni mi jasn kak se lahko Božiček že 10. novembra sprehaja po LJ?? le kdo bi ti zastopu.... (no tolažim se s tem, da je mogo blo snemanje za kako oddajo, sam useen je še vedno novembr;) in pa kak lahko že grad pousem novoletno okrašen... hm..kje bo pa pol tist božični ar..k je use tak lepo? ja ne vem ne vem ka zj to...;):)

Vztrajna HVALA za včeraj...hvala za ogromno smeha, hvala za zanimive pogovorčke.... hvala da smo se dobile in doživele eno lepo popoldne, ki ga niti dež ni mogu pokvari:)...hvala ti za use....rada te mam fuuuuul**

Me to you medvedki so pares naiiiilepšiii ne:):).... od medvedkov seveda...hehe...no ni use lepoti...so tut taki....simpatični...pa mehki...hehe..:):)...

rada vas imeti***

Ljubezen. Prijateljstvo. Veselje.

Včeraj je bilo spet eno tistih lepih popoldanskih dni.... ko smo se zbrali skavti in odšli na vodniškega...
Vodniški....za katerega se sprva ne zavedaš povsem, da je zadnji.... ko pa dobiš nalogo od voditeljev, da naj malo razmislimo in svojim članom, bodočim vodnikom povemo kaj o našem preteklem vodniškem življenju v četi ter naših izkušnjah... malo se zamisli nad vsem skupaj... sicer pa se med nami starejšimi vodniki začne zanimiva debata o še čem drugem...:)... potem pa spet vsi skupi... najprej nam podvodniki preberejo molitev vodnikov.... takrat se že zaveš tistega trenutka, da je zadnjič, da boš kmalu odšel novim dogodivščinam naproti... novim izzivom... potem pa sledi še eno veliko presenečenje.... obisk...zgolj obisk Očarljive in Bojevite.... vsi povemo nekaj našim 'zanamcem...'... potem pa tiste najbolj neverjetne besede... "sedaj niste več vodniki... ste le še mentorji...v roku enega mesca boste odšli v klan"... čuden občutek... Očarljiva hvala za besede, ki so se vsekakor vtisnile v srce kot že marsikatere, ki so prišle iz tvojih ust...HVALArtmf*...in potem iskanje Najboljšega Vodnika - Idelanega Vodnika.... tavamo v temi in iščemo.... čarobnost noči je omamna..na eni strani zvezde, na drugi oblaki... vsak grmiček je le temna packa... v daljavi nekaj belega... megla po okoliških hribčkih... razmišljam o tem, da bi me zdej lahko nekdo ugrabu..;)... vsi objeti in povezani pojemo pesmi in iščemo..se smejimo... res je lepo... potem pa lučka.... On... edini idelani vodnik.... razmišljanje o vsem možnem in mogočem... misel nate... misel o moji vodniški poti... o lepih, najlepših trenutkih... prikrade se marsikaj.... potem pa spanec in sladke sanje.....
hitro mine.... in že je tu nedelja.... zajtrk:)...smeh...petje... potem pospravljanje in priprave na mašo..ja mi smo se že prpravli...blo je zastonj...ampak dobr..važn da je blo fajn:);)...
po maši pa še nekaj pesmic... po dolgem času spet brenkam na kitarco... in se mam fajn...
ampak ura je cajt...cajt da se zaključi še en pomemben dogodek na moji skavtski poti... odpeljemo se domov... in šele sedaj se počasi začenjam povedati, da moje funkcije več ni, da bo slej ko prej čas, ko bodo svižčevke same imele srečanja...ampak sem vesela, ker vem da bo Vztrajna to nalogo opravljala z veseljem, vnemo in bo ena super vodnica:)....



P.S.: to je pa umetninca... k je natural fashion..:)...

Tikist.

Včasih enostavno ne vem kaj naj napišem. Oziroma napisala bi marsikej, ampak mi besede enostavno ne gredo z jezika oz. na tipkovnico. Vse je nekako... ne vem.. ne znam povedati... ne gre...
Včeraj me je nekaj grozno zadelo kot strela iz jasnega... ni pomembno kaj...ampak nikol si ne bi misnla kej takga... rada te mam..če nucaš pomoč sm vedno tle sam za tebeee:)...

ja no..ne morem..danes ne gre...
tikist...to za dans..:)..bo kmal več...

Spodnja slika so pa umetnince moje...Urška P. tisto u sred sm zanč delala...sori k šele zj objaulam;)...

*rada vas/te mam*

ej ti tam.... prit mal sm:);).

Je to res?
ne more bit.
kak lahko.
eh itak da ni.
no mogč pa je.
sej vem da neki je.
sam ka je zj to no?
to res nep smel bit.
sam zgleda da je.
lepo.
ampak ne vem če je to dobr glede na vse skup.
ampak kr naenkrat.
hm...
ka je zj to?.
ka pa vem.
bomo vidl.


<3...
N. Tjaši*

Vikenddd...:);)..

Petek (31.10) in sobota (1.11) RULZZZ:)....<3....

zj pa konc počitnc...s5 lj:(...:)...dans u šoli blo kr kul..:).. pač nč posebnga:)....