.

Narava v malem..:)

2009-07-05T23:12:00.004+02:00

Igranje badmintona:))
Tut srnjak je redni gost v babičinem vinogradu..:))

V našem so si zavetje in bivališče poiskali ptički - kosi.
Seveda pa pri tolikšni količini gozda treba tut mal v gobarske vode.... in potem se zgodi tole.... nč jst.... ampak ati in Mitja..... jst pa pol sam fotoreporter:))

Pa še ena z rastišča samega gobančka:)...

Na vsake tolk časa pa pride še kačica...in se mal pogreje na soncu:)

mlada žolnica, ki že veselo trko po drevesu..:)

še mal vrtnic..:) in za konec Dina:))

2009-06-23T00:06:00.004+02:00

Potoki solza, bilo bi premalo,
reke solza, da vse bi izpralo.
Viharna je noč, sredi jase,
kjer roža prijateljstva rase.

Planinska;)

2009-06-18T09:24:00.003+02:00

V objemu mogočnih gora,

počutje kot da si doma.

pod nebesno stvarno nočjo

vidiš tisoč in eno zvezdivo.

Pogled na mogočne vrhove,

pokrite z belo odejo,

spomin na pretekle rodove,

ko prvič so stopili na mejo.

Na vrh, čisto na vrh očaka,

kjer že malo manj je zraka.

S ponosom v očeh zro v dolino,

srečni vidoč vso to milino.

V dolini vse hiti in nori,

tu pa zaveš se da si.

Preprosto si – ti in narava,

preprosto ti in prostrana širjava.

Pod milim nebom si srečen,

srečen ker si nekaj dosegel,

povsem miren, nič tečen,

si z naravo si postregel.

S tisoči rož je posut tale gaj,

tudi živali našle planinski so raj.

Jezerca se svetijo v sonca soju,

ob pogledu predan si opoju.

Sanjaš, letiš, imaš se rad,

čeprav samo na skalci sediš

in zraš v neprecenljiv zaklad.

Potem pa zazreš se v prostrano nebo,

zvezdice gledaš, ti je lepo.

Zdi se da bi lahko poletel,

da bi lahko vso Zemljo objel.

A še vedno sediš povsem na trdih tleh,

le da razmišljaš o lepih stvareh.

Počutiš se varno, udobno v Božjem naročju,

počutiš se srečen in ljubljen na gorskem območju.

Za moje predrage prjatlee<3

2009-06-18T00:06:00.003+02:00

Zakaj bi ljubil, če boš ranjen?
Ljubi, da boš ljubljen.
Zakaj bi se trudil, če tega noben ne opazi?
Ker vsak trud obrodi sadove!
Zakaj bi pel če te noben ne sliši?
Poj in se veseli zase, za svojo dušo.
In zakaj bi hodil v temi, ko pa je na koncu poti vedno luč?
Zakaj bi obupal, če za dežjem vedno posije sonce?

Zakaj je vsak dan s tabo lepši?
Ker si EDINSTVEN, nihče ni in ne bo takšen kot si TI!
Zakaj me spraviš v dobro voljo?
Ker je tvoj nasmeh in tvoja topla beseda kot dež za puščavo!
Zakaj si takšen karkšen si?
Ker si ti preprosto TI!:)

Hvala vam za vse....hvala vam ker ste:)

Hodil po poti...

2009-06-04T07:15:00.001+02:00

Hodil po poti sem mnogih ljudi.
Videl in slišal sem mnogo reči.

Bile so besede, bile so povedi,
kot nož so zarili se vame pogledi.

Hodil po poti sem mnogih ljudi,
zakaj sem tam hodil se čudno vam zdi?

Ne vem niti sam, a tolikokrat sem prišel do križišča,
ne vem niti sam, zakaj sem izbiral težja stopnišča.

Pa vendar sem mnogo jih srečal,
tisoče bežnih pogledov,
nekaj dobrih sosedov,
prijateljev krog se je večal.

Kot cvet, ki cvete s čarom mladosti,
bilo je srce polno radosti,
a potem prišel je vihar močnega piha,
ki zamajal je temelje radosti diha.

Hodil po poti sem mnogih ljudi,
spletel sem mnogo trdnih vezi.

Kaj vse se ne zgodi....

2009-06-03T22:14:00.005+02:00

No ja...zadnje čase se dogaja vse možno....od smešnih, nadležnih, srhljivih, strašljivih, dobrodelnih...trenutkov....

1. Grem v Millerja, da kupim čokolado in ko jo pokasira na blagajni ta pokaže neverjetnih 118€..... kaj??... kr neki....čakanje sto let da pride poslovodkinja.... in pol končn stornira znesek 118€ ter tako plačam 0, 89€.....

2. Obisk Polja.....

3. Črn krokar, ki je letal nad mano in se tako drl, da me je spreletel srh.

4. Risanje.... še en avtoportret....nikoli dovolj...

5. Babica.... :S..

6. Očka... Prometna nesreča na avtocesti.... ampak pač sreča v nesreči ... tak da je vse vredi...

7. Psihični...

8. Krškooooo:):):)....doma že v sredo....in skor da mini počitnce..... namreč do naslednje srede nimam pouka.......

9. Vožnja... no to kr gre....

10. kofe s profesorjem športne vzgoje namesto le te.... hehe....

11. razkrinkanje gospe, ki je iz bankomata nekomu , ki je pred tem dvigoval in pozabil denar vzela 20€... v zahvalo pa Rafaelo:):)...njami njami

12. ......................

13. tršššš;):)

Skratka pestro..... hehe...

Ampak glavno da bojo kmal počitnce;):)....

2009-05-16T01:56:00.002+02:00

Težke in lepe stvari, vse se končajo, težave izginejo v pozabo, lepo pa ostane. V tem je skrivnost življenja.

Nejc Zaplotnik (knjiga Pot)

Njami njami.... čokolada;)

2009-05-08T23:48:00.003+02:00

P.S.: SARA & ŠPELA VSE NAJ NAJ NAJ BOLJŠE(ostalo sm že u šol povedla!;))

_______________________________

Včasih more bit tut tak...očitno.

Klan - izhod (26. - 27.april)

2009-05-03T00:06:00.008+02:00

Nedeljska ura bila je že sedmo prot večeri,

ko naše noge niso mogle bit pr miri.

Najprej smo po cesti z avtom,

šli ljudje podobni skavtom.

Le podobni? Ne le to,

kar zares se vse je šlo.

Komaj smo čakali,

da kaj novega bomo spoznali.

Nekateri smo pridruž'li se pozneje,

iskali in iskali, spraševali se: Le kje je?

Kje so naši bratje, kje naš klan,

mar se 'zgubil je v čar poljan?

Po dobri ur'ci smo iskanja,

le prišli do pravega spoznanja.

Luč v daljavi je bleščala,

Aleš in Andrej sta jo pr'žgala.

Nebo je rahlo solzice točilo,

a nas ni skoraj nič zmočilo.

Plamenčki so nežno prasketali

ter toploto nam dajali.

Visele na drevesu častno so zastave,

ko uporabljal prostore smo narave.

Bivak bilo je prenočišče naše,

seveda prej pojesti nekaj paše.

Palice v špice smo oblikovali,

potlej hrenovke natikovali,

okoli tvist smo si navili

in z veseljem to zaužili.

Molitev še pred spanjem smo zmolili,

da smo Bogu se priporočili.

v objemu angelčkov sladko zaspali,

dokler nas sonček zjutraj ne pozdravi.

Na plano vsak s spodnjega bivaka,

že s kitaro Sebo čaka,

pa na breg do zgornjih dveh hitimo,

da jih z budnico razveselimo.

Potlej sledi pomembno opravilo -

zajtrk kaj pa drugega, kosilo?

Jutro je in ogenjček že prasketa,

vsak si jajčka na žerjavco da.

Zanimiva zna res biti peka,

opazuješ vse, kako poteka.

Potlej že veselo se mastiš,

vmes seveda govoriš.

Hrana da nam nove energije,

pospravljanje se zdaj odvije.

Nahrbtnik vsak oprta si na rame

in že klanec ga navzdol prevzame.

Do vode naša četica hiti,

kjer se nekaj nov'ga nauči.

Filter res vrhunsko genialen,

ki za čiščenje je idealen.

Nato voditelji nazaj v višino,

mi pa z zemljevidom v drugo smer hitimo.

Andrej naša je garmin »aparatura«,

saj mu tu res znana je natura.

Sveti Jošt naša ciljna je postaja,

kjer z voditelji privoščimo si raja.

Narava se z lepotami baha,

res prijeten nam občutek da.

Sonce, veter, modro nebo,

vsa razsežnost z Božjo roko,

nežno počasi rahel piš te poboža,

v travniku zaziblje rumena se roža.

Naslonjen na Božjo hišo v krogu prijetnih ljudi,

ješ jabolka suha in hruška se ti v usta cedi.

Potem sledi delo v skupinah dveh,

v eni naučimo nekaj se o pasteh.

Mitja medtem se ognjišču je posvetil

Ter dva piščanca s sekiro je razdelil.

Kose potlej je v marinado dal,

da se pišček lepo je zapacal.

Peka je bila kot zadnja je na vrsti,

zavijali meso so naši prsti.

Medtem, ko eni za hrano so skrbeli,

drugi ob kitari marsiktero so zapeli.

Res lepo je že dišalo,

ko meso se v pekač je dalo.

Kakšen bil je ta slovit pekač?

s folije narjen je pač.

Zbrani smo že čisto vsi,

prav nihče zamudit si ne želi.

Še prej Gospodu hvala za jedi,

potlej planemo nad hrano vsi.

Okusno, slastno se je speklo,

res odlično bi lahko se reklo.

Napokali smo kruha se, mesa,

začela se je pospravljalna akcija.

Ognjišče treba je razdreti

in za ogenj poskrbeti.

Smeti vse v vrečo dati

ter v rukzake zmetati.

Razigrani tu je z avtom ga popihal,

her obveznostim nasproti je sopihal,

ostali pot pod noge smo ubrali,

peš na Senovo pogumno se podali.

Govorili smo vsi kot naviti,

da res dolgčas nam ni moglo biti.

Dolgčas, a sploh vemo kaj je to?

je to hrana, je mogoč' drevo?

Le kdo bi vedel, kdo bi znal,

nas gotovo nič ni obiskal.

Že stopali smo po senovskih tleh,

pri Mateji najprej smo bili v gosteh.

Za konec še s sladoledom smo se posladkali,

nato vsak v svoj konec odcapljali.

Naučili smo par novih se stvari,

pravila bivakiranja se tu ne izpusti,

seveda pa še marsikaj so sive celice zaznale,

kar so skrbno, skrbno zapisale.

Za nami je še ena skupna pot,

še en klanovski izhod.

še en kanček naše skupne poti,

ki utrdil je prijateljske vezi.

N.S.

pru maj;)....

2009-05-01T23:56:00.004+02:00

Trška gora.... ja definitivno je blo fajn...Hvala Vam....;):)
Dušo.....haha.

Lepo je vedet, da imaš tiste ta PRAVE prijatelje, lepo je občutit, da je prijateljstvo res prijateljstvo v polnem pomenu besede..... zaupanja vredno.....cenjeno....pomenljivo v očeh....

Popolna tišina....tišina, ki pove več kot bi želela vedeti, ki pove več kot katerakoli beseda... Ta mučna tišina, ki je ne prenesem ... Ampak tudi če jo prekinem, so besede kot bi rezala po zraku... nima smisla... bolje da sem tiho...

Processia Locopolitana....

2009-05-01T23:00:00.008+02:00

Letos je bil po devetih letih ponovno uprizorjen Škofjeloški pasijon, ki ga je leta 1721 napisal škofjeloški kapucin oče Romuald. V času baroka je bila procesija oz. sprevod odigran 3-krat, potem pa do leta 1999 ni doživel ponovne uprizoritve. V tem letu pa so 13 podob oz. slik, ki jih predstavlja zaigrali v 20 prizori in tako je tudi še danes. Škofjeloški pasijon je zelo pomembno dramsko besedilo, saj se z njim začne tudi slovenska narodna dramatika. Sicer je namen še danes ohraniti srednjeveški jezik, kostume, glasbo.... tako to ostaja tradicionalna procesija v srednjevečkem prostoru - Škofji Loki.
V nedeljo, 26. aprila sem si ga ogledala in tu je en delček, ki sem ga posnela. Imam kopico fotografij, ampak teh je že tako ali tako dost tako da je tokrat na voljo posnetek. Vem, ni ravno za zlato medaljo, ker sm pač bol amater glede snemanja.....

Dan zemlje...oz. sobota.

2009-04-29T15:21:00.003+02:00

Kot veste je bil 22.aprila praznik našega, lepega okroglega planetka...ali druagče dan Zemlje. Kaj ponavadi počnemo na ta dan?? Vsepovsod še trikrat bolj opozarjajo na čistočo našega šlaneta, na onesnaževanje, na ogrevanje (to je še posebej aktualno zadnja leta)...in podobne reči.... Na ta dan potekajo tudi mnoge čistilne akcije, predavanja...in podobno....
No tut mi skavti smo zlo zavedni glede tega.... konec koncev je spoštovanje narave tudi eden od napisanih zakonov...in seveda ker je sreda ravno sredi tedna... smo mi to storili v soboto.... ko se je cel steg zbral in poprijel za delo... najmlajši so šli počistit avtobusne postaje, ostali pa smo urejali okoliš cerkve....

kosili travo....

sadili rože...

grabili....

pomivali posodo, sestavljali police oz. omare s policam, pometali... nekako tako kot pomladansko oz. generalno čiščenje se sliši...kajne?? seveda smo se med tem tudi zabavali... saj veste prijetno s koristnim...pa je vedno fajn;):)

Drugač pa.... v razmislek.... Dan Zemlje je le eden od dnevov..... ubistvu tak kot ostali...običajen....vendar pa je prav, da ga imamo, ker se vsaj takrat zares zavemo kaj vse nam daje in da je potrebno skrbeti zanjo.... vendar pa to ne pomeni, da čistimo, pazimo na okolje in podobno..le na ta dan... svet bo za spoznanje lepši, za spoznanje boljši, če bomo to počeli vsak dan...
Začne se pa tako ali tako pri malih stvareh....pobiranje oz. ne metanje papirčkov, čikov...., zapiranje vode, uporaba kemijskih čistil v zmernih količinah..... pa kaj čem razlagat...to ste že stokrat slišal.... skratka vsak dan je lahko dan (mora bit) namenjen našemu planetu in zavednosti, da smo tudi mi del nje!

Domiada....

2009-04-28T22:51:00.007+02:00

Stvar je pač taka, da kot ste že vidl sm tut u Pariz šla kljub moji kriplasti nogi. Mela sm res srečo in po enem tednu dala gips dol, šla na isti dan u Pariz in ga brez večjih bolečin preživela/doživela. Pol je blo treba it mal v šolo pogledat.... da ne pozaibm kak zgleda;)...no in četrtek je blo treba spet nekam nos porint...enostavno ne moreš zamudit ničesar....treba je use izkoristet kar ti je ponujeno...seveda če te veseli.... že ko so mi prvič rekl za domiado...ravno na dan, ko je moja noga dobila gips... sm se odločla da grem....tut če ne na športno področje...tko sm napisala par pesmic, jih poslal in šla...
Blo je fajn... zanimivo.... snežni zamet v četrtek.... namestitev....otvoritev 47. domiade...

kosilo.... popoldanske aktivnosti....glede na to, da mi ni blo nikamor potrebno it...sm se odločla da grem na likovno delavnico...
tam je nastal marsikej zanimivga pod našim rokcam....

istočasno se je v telovadnici odvijal več športnih zadevic...odbojka, košarka..navijanje....blo je res supr..naši so itak legende....živel DIC....:):).... oboji so se namreč uvrstil v finale...

pol je sledila večerja.... pa zabavn večer....in mal plesanja.... skratka zabavanja in druženja....

pač glasna..preglasna Drava, ki so se drli kar naprej.... eh bo že bolš....

spanje...ene par urc...glih tok da se lah reče da si spau;)...

Potem pa jutro....zajtrk... tekmovanje ---> finale..... naše odbojkašice PRVE.... košarkaši DRUGI....skratka... ČESTITKE in POHVALE obema ekipama...

mal plezanja;)..(sej sm pazla na nogo;))

kosilo... razglasitev rezultatov...

čakanje busa. Odhod proti Ljubljani....zapuščanje snežne pokrajine.... in vrnitev nazaj v mal toplejše kraje.

sevede je umes nastal kr precejšnje število fotk...neki jih pač lahko vidte tle....

fain je blo<3<3<3
nush tnx*

"ja sam zmija a ti si žaba žaba" je pa definitivno pesem domiade...lol...pač refren so dicarji(tipi) kr radi zapel.... LOL

...pogledi, nasmehi, pogledi...

Pariz. (14 - 19.4.2009)

2009-04-28T16:06:00.010+02:00

Noga rahlo je bolela,
ko v Pariz sem si želela.
V francosko glavno mesto šla,
je iz SŠOF skupinica.

Dolge, dolge ure smo peljali,
nekaj smo jih kar prespali.
Ravno je do dobra sonce vzšlo,
glej jo glej pariško knjižnico.

Pariz to večno mesto,
mesto zgodovine,
poglej to širno cesto,
ob njej pa mojstrovine.

In na tisoče ljudi,
črne, bele so polti.
Semaforji – kakšna čudna reč,
nizek, smešen, vendar vsak zelen in rdeč.

Avtobus nas ven spusti,
Notre dame pred nam' stoji.
Mogočna je stvaritev take katedrala,
ki Mariji svojo čast je dala.

Potem vsak v svojo stran hiti,
si ogleda kar mu duša poželi.
Nato v Saint Chapelle nas nese pot,
gotika baha se tamle not.

Skozi drevorede čudovite,
gremo z otočka Ile de la Cite.
Kava tukaj, štanti tam
in že se nadaljujej naš program.

Zberemo se skupaj vsi,
sledi ogled umetnosti.
Avantgarda reče se tej stvari,
ki nam jo Georg Pompidue predstavi.

Nato hotel in zaslužen spanec,
ki kar sam leze na oči,
v sanjah se pojavi znanec,
ki nekje drugje prav sladko spi.

Naslednji dan z veliko sreče,
Louvre k sebi nas povleče.
Še v vrsti nam ni treba stati
in prav nič čakati.

Zatopimo se v umetnine,
nato pa do največje mojstrovine.
Drenajo se čisto vsi,
da Mona Liso vidli bi.

Res car je tale Leonardo bil,
ko Mona Liso je n'rdil,
saj še vedno vsak hlepi
po tejle umetninici.

Nato v La Defense nas vodi cesta,
v sodobnejšo arhitekturo mesta.
Vse tako vesoljsko mi deluje,
preveč sodobne tu je struje.

Po Seini nas ladjica pelja,
ki napolni našega duha.

Čez mnogo mostov popeljemo se,
za konec gremo v Muse de Orsay,
kjer slavijo svojo čast impresionisti,
sprehod skozi slike po vsej pisti.

Še večerjica nas čaka,
čeprav ura pozna tikataka,
napolnimo želodčke naše,
potem se v postlo uležit paše.

Še petek, zadnji dan Pariza,
Rodin nam kipe svoje niza.
Park tu široma leži,
kar pozabiš da v Parizu si.

Ker pa Pariza brez Montmartra ni,
naše srče še to videt si želi.
Po stopničkah do Sacre Cour gremo,
spodaj pa razgled na vso pokrajino.

Po uličicah umetniškega diha,
sprehod vir je pravega navdiha.
Nakupi spominkov, šalov in slik,
baretk razglednic vseh možnih oblik.

Popoldan že je ura bila,
ko še zadnja stvar se je storila.

Peš do Eifflovega stolpa,
kjer je črncev je polna tolpa.
Vsak stolpička si želi,
črnc evro v žep dobi.

Mi v kolono se zvrstimo,
da Pariz še počastimo.
Res občutek je božanski,
ko stopaš v stolp ta gromozanski.

Sam lift je prava avantura,
ko se stvarca na vrh fura.
Čist na vrhu pa možnost velika,
da rata kakšna res huda slika.

To je stvar, ki res sem jo želela,
in naslednjič se po štengah bom povzpela,
ko me noga več ne bo bolela.

Vožnja je domov sledila,
v busu se vsaka rit je namestila.
Eni so na stolih spali,
drugi v spalkah so ležali.

Noč tako hitro je minila,
malo kaplja cesto je zmočila.
A ker v Avstriji je sonček sijal,
v Salzburg nas je avtobus peljal.

Še vožnja zdaj domov poteka,
ekskurzija pa naša se izteka.
Res sem zelo vesela,
da lahko sem z vam jo doživela.

Še vreme je skrbelo,
da dežne polke ni zapelo.
Podnevi in ponoči ta Pariz,
na nas naredil je poseben vtis.

Kljub manjšim tehničnim težavam,
je vodstvo z brihtnim glavam,
vse premlelo, določilo
in se dobro odločilo.

Tako ekskurzija lepo je stekla
in tudi mi smo dokazali,
da popotniki smo pravi,
bi profesorca Milena rekla.

SLIKAR

2009-04-10T09:35:00.002+02:00

Platno, stojalo in čopič.

Stoji sredi nereda slikar,

riše in riše res čudno stvar.

Platno, stojalo in čopič.

Črta na levo, črta na desno,

vse skupaj postaja zdaj resno.

S čopičem zmeša si tisoče barvnih odtenkov,

čopič se kar izgubi v objemu vseh členkov.

Popolnoma se prilega njegovi roki čili,

ki zvesto vsak dan posveti slikarski se žili.

Umetniške stvaritve kar kipijo in kipijo,

ko slikar izliva svojo domišljijo.

Črta za črto, pika za piko,

barva na barvo ustvarjajo sliko.

8.4.2009

2009-04-08T23:24:00.003+02:00

Dolga noč...res dolga....spanje od 22h do pol8...ne hvala...res dolgoooo... zbudim se neštetokrat...moje gibanje je zlo omejeno in počasno...kr neki skratka.... potem pa se zbudim....po štengah odberglam v dolino (beri; v jedilnico). Tam pozajtrkujem.... in tko naprej.... pol pa spet nazaj gor. Ležim, berem knjigo.... mal SMSi...nato pa zaspim za dve urce...
Pokliče Lara in mi pove o domačem branju.... no ja kr dost je tega....štir Cankarjeve knjige....jah sj to pa res ni velik....haha... ali pač...

Ležim in opazujem sonce.... prečudovit, krasen dan...jaz pa noter... ležim in lahko le opazujem pomladno prebujanje narave... brstenje dreves...živo zelene barve... vidim da nežno piha veter, ampak občutim ga ne..... po stopncah je tako dolga pot..in sama se niti ne upam iti....
potem pa je ura končno nekaj čez dve, ko grem na kosilo....in potem še z Leo malo na zrak...res je fajn...no še bolj bi blo če bi lahko tekla, skakala, hodla... ne pa le sedela na klopci... ampak tut s tem se je treba zadovoljit;):)...

Okoli 7h pa me pridejo iskat starši...in odpeljem se v Krško... pogovori v avtu..opazovanje mimobežečih hiš in ceste.... Moj mavčni odlitek je postal že rahlo umetniško navdihnjen...
Lara zate šparam plac;)

Tko, da ja....nekak bom že zdržala....najhujš je to da morm skos neki sedet pa ležat....cyo cyo cyo....pa še Pariz....??...pa avto??.... eh zgleda da se je že mogl tak zgodit..... ja in za povrh vsega še domiada....na katero sm se zdej tak al tak odločla da grem...pa tut če z gibsom..hehe...:);):)..

Skratka tko je to....zj grem pa počas v svet palčkov, vil in sanjarij...;):)....

Hvala vsem za pozornost (SMS, klici, razna pomoč...hehe;))

Lahko noč ***

Kot v Filmu.;) (7.4.2009)

2009-04-08T22:50:00.004+02:00

Čisto običajen dan. Ura 7.15 minut, ko se odpravim v šolo. Prehoditi je treba nekaj stopnic in glej ga zlomka. Zdrsne mi. Ujamem se za ograjo in zdrsim čez 5 stopnic. Zaboli me tako, da kakšno minuto kar čepim. Potem pa se odpravim naprej. Brez šepanja, le občasno zaboli.
Prve tri ure imamo risanje. Kompozicija, ki se je običajno v tretjem letniku ne riše in je zelo zahtevna. Presenetljivo dobro mi uspe in na koncu dobim 4/5. Vesela sem nato pa po stopnicah v U6. Auč, boli. Zelo boli. Komaj stopam. Umetnostna mine z mojim vzdihovanjem. Ko jamram jst je ponavad res kriza. Ampak useeno se nekako zvlečem na dvorišče, na sonček, ki prijetno sije in greje.
Lara in Sara želijo po led in ga tudi dobijo, ko sem jaz že v učilnici. Hladim nogo, ki je rahlo zatekla. Vstopi Sonja (varnostnica) in preuči situacijo. Čez nekaj minut se vrne in pove, da bodo prišli pome z rešilcom. Rešilc? KA je zj to? Sej mi ne manjka pol noge? So vprašanja, ki se potikajo po moji glavi. Močno boli, a vseeno se ves čas smejem. Potem pa vstopita reševalca in res se počutim kot v filmu...takšnem akcijskem, zabavnem... Reševalka me prime pod roko, z druge strani Lara, zadaj Sonja...reševalec pa maršira pred mano.... Premagujem stopnice in dovrišče...potem pa v rešilca....vožnja na urgenco....
12.15 prispemo...naložijo me na voziček....smejem se sama sebi, ker ne morem verjet, da je tako... vsi em čudno gledajo, ampak meni se vse skupaj zdi precej zabavno, čeprav zelo boli... Pred ambulanto gužva. Okoli 10 mogoče še kakšen več jih je na vrsti pred mano. Z Laro se pogovarjava, slikava in malo opazujeva ljudi.

Ob 14.20 me končno pokličejo in odpeljejo v ambulanto, kjer čakam naslednjih 20minut, potem pa me malo potipa se malo pošali nato pa reče: "Petnica, tetiva, gleženj." To je bilo vse...pičlih par minut...jaz pa čakam več kot dve uri.... odpelje me na rentgen, kjer čakam skoraj eno uro in potem končno pot tisti rentgenski fotoaparat...če ga lahko tako poimenujem... tam se res pošteno nasmejim, ker rentgenist ali kdorkoli že pač pove par zanimivih....

Nato pa spet čakam, čakam, čakam..... HVALA res stokrat HVALA Lari, ki je bla skos zraven mene in krajšala ta dolgi čas ter skrbela zame: " A boš pila?" "Ne." "Si lačna?" "Ne." " Boš čigumi?" " Ne, hvala."
Naenkrat pa do mene pristopi gospa v modrem...svtlo modrem da ne bo pomote...in reče: "Gips bote dobila, imate zvit gleženj." Ne, ne morem verjeti...vpraša me za ono pa tisto pa tretje.... nakr ugotovim, da bom morala tudi z rešilcom v dom, kajti drugega prevoza nimam. Solze mi silijo v oči...po glavi mi roji...Pariz, izpit za avto, ki je sedaj mnogo dlje kot bi lahko bil, vse pšportne aktivnosti...mirovanje.... o NEEEE...sam tega ne...... že sam ku tam sedim mam usega dost, ker ne morem več bit prmir, rada bi mal skočla, se premaknla... sam žal ne bo šlo.... še vedno pa se smejem, ker sploh ne morem vrjetn da je tko "hudo". Potem pa me zapeljejo v mavčarno, kjer mi dva namontirata štumf, vato, povoje in data nekaj skopih navodil. Z vozičkom se zafuram tam, kjer so me na začetku pripeljali...in potem spet čakanje, čakanje, čakanje..... opazovanje moža in ženke.... ki sta čakala zraven in se prepirala...ubogi mož, ki se mi je dobesedno smili..... bil je namreč kot ubog pes, katerega lastnik kar naprej godrnja nanj.... opazovanje reševalcev, ki so se šetali mimo......

Ob 17.15 pa sem se končno kar pogumno z berglami sprehodila do rešilca..... uh res se je že pasal vstat po tem večurnem sedenju....potem pa lepo pred DIC, kjer me je Lara (res HVALA) "zapustila"... pričakali pa sta me že cimri...in skupaj smo posedele na klopci.... končno na vetrčku, sončki.... Nato pa večerja...... in potem okoli 69 stopnic do sobe....
ampak ja počas se daleč pride....;):)

Hvala seveda vsem...za nošenje pladnjev, pranje jabk, natakanje vode, nošenje stvari...in tak naprej;):)

2009-04-02T15:50:00.002+02:00

Po gorah nežno veterček pihlja,
sonce že počasi leze za goro,
temen mrak se spušča na zemljo,
bleda mesečina se smehlja.

Zvezdice vesele se smejijo,
jezero se v soju lesketa,
ogenj svetel toplo prasketa,
daleč stran že svizci spijo.

Srce je polno zmedenih občutkov,
mračnost, sreča sta doma
spominja lepih se trenutkov,
slabe pa na strano da.

Strah jo mine, ko pomisli,
ko prikliče si v spomin,
objem njegov zares edin
in v roko vzame cvet s planin.

Ljubi in rada bi kričala,
a le potihem sebi šepeta,
mogočnim goram vse zaupa,
ponoči sanja, sanja ga.

Dedek koliko si star??

2009-03-25T15:05:00.003+01:00

Nekega večera se je vnuk pogovarjal o aktualnih zadevah s svojim dedkom in
ga naenkrat vprašal:

- Dedek, koliko let pa imaš?

Dedek je odgovoril:
- Naj pomislim malo. Rodil sem se pred televizijo, cepivom proti
otroški paralizi, fotokopirnim strojem, kontaktnimi lečami in
kontracepcijskimi tabletami.

Ni bilo še radarja, kreditne kartice, laserskih žarkov in rolerjev. Niso še
izumili klimatske naprave, pralnega stroja ali sušilnega stroja.

Človek še ni stopil na luno in niso še obstajala reaktivna letala. Poročila
sva se s tvojo babico in živela skupaj ter sta v vsaki družini bila očka in
mama.

Beseda ?gay? je bila spoštovanja vredna angleška beseda, ki je pomenila
veselega, prešernega, zadovoljnega človeka in ne homoseksualca. O lezbijkah
sploh nismo slišali, fantje pa niso nosili uhanov.

Rodil sem se pred računalnikom, dvojnim univerzitetnim študijem in
skupinsko terapijo. Ljudje niso stalno hodili na preglede, temveč kvečjemu,
ko jih je zdravnik poslal na pregled krvi ali seča.

Do 25. leta starosti sem vsakega policista ali moškega naslavljal z gospod
in vsako žensko z gospa ali gospodična.

Golobi in zajci so imeli svoj par, ne pa ljudje. Če je v mojih časih gospa
stopila na avtobus ali tramvaj, so otroci in mladi pohiteli, da bi ji dali
mesto, če pa je bila noseča, so jo pospremili do sedeža in, če je bilo
potrebno, šli zanjo kupit vozovnico in ji jo dali.

Moški so hodili po robu pločnika, ženske pa ob stavbah. Na stopnicah je
ženskam bila prepuščena stran ob ograji; one so prve stopile v dvigalo in
prve ven ter so jim vedno primaknili stol. Moški ni nikoli pozdravil
ženske, ne da bi vstal, če je sedel, in to storil vsakič, ko je ženska
vstala, pa četudi za trenutek. Moški so odpirali vrata avtomobila ali
katera koli druga vrata in so ženskam pomagali sneti plašč.

V mojih časih devištvo ni povzročalo raka in dekleta so predstavljala
krepost družine in čistost za svoje može.

Naše življenje je krojilo deset zapovedi, trezen um, spoštovanje starejših
in veljavnih zakonov ter se izpolnjevalo v plodnem sožitju in odgovorni
svobodi.

Naučili so nas, da razlikujemo med dobrim in slabim ter da smo odgovorni za
svoja dejanja in njihove posledice.

Za hitro hrano smo menili, da je namenjena ljudem, ki hitijo.
Resna zveza je pomenila, da smo v dobrih odnosih z bratranci, sestričnami,
prijatelji in prijateljicami.

Time sharing je pomenilo, da je družina letovala z drugimi, ne pa da je
delila počitniško hišico z neznanci.

Nismo poznali brezžičnega telefona, da o mobilnih telefonih sploh ne
govorimo. Nismo slišali za stereo posnetke, UKV radio, kasete, CD-je,
DVD-je, elektronske pisalne stroje, računala (ne mehanske ne prenosne).
Notebook je bila beležnica.

Ure smo ročno navijali vsak dan. Nič ni bilo digitalno, niti ure in
gospodinjski aparati niso imeli svetlečih prikazovalnikov. In če že
govorimo o strojih: ni bilo bankomatov, mikrovalovnih pečic ali radijskih
budilk. Da o videorekorderjih in videokamerah sploh ne govorimo.
Ni bilo instant barvnih fotografij, ampak samo črnobele in je za razvijanje
in razmnoževanje slik bilo potrebno vsaj tri dni. Barvnih fotografij tudi
ni bilo.

Če je na kakem izdelku pisalo Made in Japan, je to pomenilo, da je slabe
kakovosti in ni bilo izdelkov z napisom Made in Korea, ali Made in Taiwan
ali Made in Thailand, sploh pa ne Made in China.

Nismo slišali za Pizza -cut ali McDonald's, pa niti ne za instant kavo ali
umetna sladila. V trgovinah je bilo možno kupiti nekaj za 5 do 10 centov.
Sladoled, avtobusna vozovnica ali osvežilna pijača so stale po 10 centov.
Nov avto je stal manj kot 1000 dolarjev, a kdo je imel toliko denarja?

V mojih časih je trava bilo nekaj, kar smo kosili in ne kadili.

Mi smo bili še zadnji, ki smo bili prepričani, da ženska potrebuje moža, da
bi imela otroka.

Sedaj pa mi povej, koliko misliš, da sem star ?

- Ja, dedek. Več kot dvesto let ! ? je odgovoril vnuk.
- Ne, dragi moj, samo petdeset!

...Ups...;)

2009-03-21T23:59:00.005+01:00

Jutro..... prvič vožnja v avtošoli. Prevoženih 55km. Hitrost do 80 km/h. Kr fajn:)...Jutr pa spet...
Nato pa na Bohor.... na eno foto-avanturo...
Uživanje ob pogovorih.... ob žuborenju potočka... padanju slapa...
Čudovita... že prebujena narava, vse kaže na pomlad, a vseeno po njej diši bolj slabo.;) Stvarstvo, ki je delo božjih rok. Veter, ki te prepiha skoraj do kosti... Sonček, ki vsake toliko časa pokuka izza oblakov.
Kapniki na Bohorju. Ja tut to se najde;)...
Kapljanje in polzenje kapljic na zemljico... zamislim se nad življenjem, ki je kot kapljice, ki polzijo in se počasi iztekajo... minljivost...a hkrati večnost.
In še cvet Črnega teloha, ki je ena od posebnosti Bohorja...

Skavtsko srečanje po dolgem času. Idealno... povezanost...skupnost...pot... škoda le da nismo billi čisto vsi...

Portret... pospravljanje.... tuš... spanje.:)

Lahko noč...

sem jaz jaz...si ti ti...smo mi mi??

2009-03-20T23:34:00.009+01:00

Zadnje čase se pogovor pogosto vrti o našem obstoju.... najprej doma po gledanju neke oddaje na discovery...al pač nekje.... mal z očkotom filozofirama....

potem učne ure.... le kdo bi razmišljal o resničnem učnem načrtu... ko pa so tu veliko bolj pomembna vprašanja...in teorije vesolja, dimenzij, sanj, življenj..... to predebatiramo na dolgo in široko....potem pa vikend....v ponedeljek pa po pouku še s Kajo približno ponovimo razmišljanje.... sediva na Prešercu...zazrti na trg.... s pogledom proti Čopovi...na levo po Miklošičevi ujamem v "objektiv" košček gora.... sonce toplo boža s pomladnimi žarki....

Ali obstaja kje v vesolju zapis o preteklih obdobjih Zemlje? Popolnoma enak? To se mi zdi neverjetno... kako se lahko nekje sedaj dogaja ravno to kar se je pri nas v kameni dobi... Kje bi to imelo smisel, da bi se dogajalo čisto enako? Oh, dolgčas...prav zagotovo ni tako.... in časovni stroj? Potovanje v preteklost in videti točno tisto kar se je že zgodilo? Ne verjamem.... NEkje v vesolju pa le obstaja nek zapis... Je res? Težko verjamem...mislim, da je blo in šlo. Že možno, da nekje doživljajo takšen razvoj kot smo ga mi npr. v Srednjem veku šele sedaj... ampak, prav zagotovo ni enak...in ali so to ljudje...so takšni kot mi?? Merijo čas? Ali živijo glede na sonce in ne merijo sekund, minut, ur, dnevov.... potem pa, če se dobro spomin so se v oddaji pogovarjali, da delajo na tem, da bodo lahko ukrivili čas.... vedno manj mi je jasno..nič ne verjamem... moje teorije o vsem skupaj so povsem drugačne... Zakaj bi ukrivil čas?? Če pa niti ne vemo če obstaja... kaj če je to le ena od izmišljotin človeštva in drugače sploh ne obstaja? Mogoče je vesolje brezčasen prostor....in saj res....kje se konča? Oz. če je neskončno kam je postavljeno? Ali ima svoj prostor? Ali kje se nahaja...saj kar brez prostora si je vse skupaj težko predstavljati.....

Pa mi... Ali smo to res mi mi? Kaj če se naše resnično življenje odvija skozi sanje? Ali pa šele v nebesih? Ali smo le v določeni dimenziji in bomo potem preskočili v drugo ter tam uživali brezčasnost. Pa ostala živa bitja, ki si jih tako prizadevamo najti na kateremkoli planetu...kaj pa če so med nami?? Kaj če sedijo ob nas, a jih ne vidimo, ker so v drugi dimenziji, ki jih naše oko ni sposobno zaznati.... Najbolj grozno pa je, če pomislim da mogoče oni lahko zaznavajo naše kretnje in se nam smejejo...nas zafrkavajo..mi pa tega ne vemo? Smešno. Zmedeno.

No bo mislim, da kr dost zaenkrat za tej naše možgančke. Če bo predolgo pol itak ne bo nuben prebrau. Tko da... dost za enkrat.... Če ma slučajno kdo kake teorije razvite.... sem jih zlo prpravljena brat...poslušat...;):)...da lah še kej pokomentiram;)...Tko da na dan z besedo:):)...

Firbčno razposajena in filozofsko nastrojena Tjaši:)

A sanje so... ker sanje vedno ostanejo!:)

2009-03-08T22:23:00.003+01:00

Bilo je lepo.<3

Želim vam deklice, dekleta, žene, ženske lep praznik... kolikor ga je pač še ostalo;):)

P.S.: Trenutno sem v časovni stiski... sicer pa imam že zanimivo zadevo... o kateri upam da bo kdo imel kakšno mnenje..;)...

Do takrat se pa lepo mejte;)

"Istra....je kot človek"

2009-03-05T23:01:00.005+01:00

Ura je 4 zjutraj.... budilka me vrže pokonci... hitro se filam s kosmiči in navlečem nase cote...s komaj odprtimi očmi se odpravim proti šoli....

Trenutno je stanje takšno in sotji tako, da so tla mokra in spolzka, a ozračje je le oblčano brez padavin. Spravimo se na bus... potem pa odpeljemo iz sive Ljubljane proti hrvaški Istri... vreme je vedno manj obetavno... spanje... ob prebujanju pa že opazim prve kapljice na oknu....

Počasi že zagledamo Istrsko grmičje...fliš....in hribček s cerkvo posvečeno Mariji Magdaleni... tejle mesteca v Istri izgledajo kot ene tortice s svečko.... pravi profesorica...in dejansko res.... ustavimo se v Buzetu.... čas za kavico... vstop v lokal...in prvo kar opazimo .."aja, saj res tu lahko kadijo".... zakajen lokal... nekateri le na wc...drugi še na kej tekočga.... potem pa se povzpnemo na hribček... in tam narišemo eno takšno 'mokro' skico.... pod marelo..ubisvu v nekem zazidku...stojim...rišem...fotografiram...se smejem... vsega po malem....

... avtobus.... dežuje.... odločijo se da z risanjem arhitekturnih skic ne bo nič.... namreč preveč dežuje.... in že tako je vse mokro.... torej je vse namenjeno bolj ali manj le ogledu....

peljemo se po aleji gogoljševikov...ali pač nekaj takega.... ki ima 11 postaj...in 11. postaja so vrata v najmanjše mestece na svetu..Hum.... ki ima le 32 prebivalcev..in eno samo ulico....

Naslednja postaja je Rovinj.... tam imamo nekaj časa zase.... veter piha in veselo obrača marele....ter seveda polomi kakšno špriklo... ampak zabavno je.... luže...potoki po kamnito tlakovani cesti.... srednjeveška arhitektura..... morje....valovi...galebi....Nutella...in kruh z okusom po kislem....

naša zadnja postaja pa je še Poreč.... celo dež neha padati po celodnevnem namakanju....
tam si ogledamo starokrščansko baziliko.... zanimiv kasetiran strop.... arkade.... stebri z zanimivimi kapiteli....

mozaiki.... oltar z baldehinom.... veličastnost sakralne umetnosti skratka.....

potem je zopet nekaj časa... naredimo nekaj posnetkov.... potem se zglasimo v bistroju Dali... kjer popijemo kakav...in gremo na starodoben WC s sodobnimi elementi... muzika je ravno fina...kr poznam jo...hehe... pač hrvaške..dalmatinske..;)....

nato pa še malo za morje....pogovor z nekim domačinom....

za konec pa zopet proti avtobusu....

dež spet neusmiljeno lije... ampak to ni ovira..... Odpeljemo se v Ljubljano... in prispemo precej pred predvidenim časom....

Zato šprint v dom...in šprint pakiranje...in šprint na postajo.... in hitro po burek..... slasten in okusen.... na vlak.... ter v Krško....

jutri pa lepo doma...:):)počitek in uživancija...

in res cel dan se mi poje pesmica..... "če pa dež padal bo, če pa dež padal bo in vse namočil bo, in vse namočil bo...če pa dež padal bo, če pa dež padal bo, vse le še bolj zabavno bo...":):)....

Tjaša Čušin:)...po ta novem..;)

Podaljšana nedelja;)

2009-03-01T22:26:00.005+01:00

Nekaj slikic.... nastalih med 1. postnim pohodom na Libno:):)

Po le tem..pa še mal roštiljade....

tko pa zgleda k čakaš d se speče....;).... ˝ku u fabrki!˝

P.S.: Kej bolj produktivnega okol pisanja pride..... ko bo mal več časa za to;)... Zdej je treba namreč v pančevo deželico pogledat kaj se kej tam dogaja... Jutro bo kmalu tu...in vlak bo že čakal, da me odpelje v Ljubljano.... počitnic je konec.... ble so fenomenalne...ampak zdej bo pa treba spet mal poprijet za delo;):)...

Petek, dan za zadetek:)

2009-02-27T22:02:00.006+01:00

Ob 11.15 iz Brega....

čez Sv. Jošt na Lisco.
Pogled z vrha na naše prelepe zasnežene gore in planine.

Oblaki in veter v laseh. Severna stran pač. Medtem na drugi strani sije sonce.

Potem pa po poti markirani s srčki... Le kdo se je spomnu na srčke...kje so dobre stare markacije??

do cerkvice na Sv. Lovrenc. Tam pozabim svoje sončne očale. In jih sedaj ni več... pri meni seveda;):)
Sledi še spust med pomladanskimi cveticami.... kot so zvončki, teloh, trobentice, žafrani....

Potem pa v avto...in domov:);)

Veličastnost brez konca... planinski raj.

2009-02-26T17:03:00.009+01:00

Pustno popoldne... Preseneti me Mitja s vprašanjem ali imam v sredo čas. Seveda ga imam, saj so počitnice.

Okoli polsedme ure zjutraj se odpravimo po sivih cesti proti Kamniškim planinam. Kaj kmalu jih že zagledamo pred sabo. Mogočno se dvigajo v jasno nebo in iz leve še pogled na Julijce, na Triglav. Sonce sije ravno pod pravim kotom, da je vse skupaj še bolj čarobno. Seveda se oglasimo še pri Teji s Tuša, ki vedno poskrbi, da je vse sveže potem pa v Črni parkiramo avto, se opremimo in po sončku odkorakamo proti Veliki planini. Dvigujemo se vedno višje, srečujemo ljudi, ki so tam zelo gibalno osveščeni... in počasi že prehajamo v pas, kjer se prične prvi sneg. Pridemo do pasjih pečin in se po poti Modrega moža odpravimo dalje. Potem pa navkreber in že zagledamo prečudovit Jarški in Črnuški dom. Tudi nekaj planincev.. pa nekdo se vozi z ratrakom... snega je precej...razmere so odlične... nič se ne vdira.... Na nebu pa se pojavijo oblaki... Ucvremo jo proti Domžalskemu domu, kjer si poželimo jabolčnega štrudla, a ga je že zmanjkalo. Pomalicamo ter es pogrejemo s toplim čajem. Potem pa nazaj k avtu. V dobri urci smo že v dolini in sledi še pot domov.

Dan, ki je dobro izkoriščen, ki je lep, ki je takšen kot bi si želela, da je vsak dan.

Hvala Mitja in Sebi:);)...blo je super fino fajn....

Nazaj in naprej je veliko poti, a zgolj le nekaj je naših smeri!

2009-02-26T16:54:00.002+01:00

Nedelja je...šele nedelja...jaz pa tako nestrpno čakam petek. Dan, ko bomo odšli na naše prvo zimovanje klana. Dnevi se počasi vrtijo in končno se lahko zjutraj zbudim ter vzkliknem: »PETEK!«

***

Od Ivarčkega jezera po snegu pešačimo proti Poštarskemu domu z zemljevidom v rokah, voditelji pa odpeljejo prtljago. Po dobri urci hoje se pred nami izriše planinski dom z voditelji spredaj. Zakaj ni nobene luči?

Ceremonija.

Mitja pove, da bomo spali v šotorih, zunaj. Skoraj nihče ne more verjeti, saj je zraven dom. Moje srce je napolnjeno s posebno energijo, komaj sem čakala takšnega trenutka, bila sem zelo vesela, zopet nekaj novega, nekaj kar še nisem počela in nekaj kar je tako skavtsko, kar ostane v spominu.

***

V pičlih pol ure postavimo šotore, skuhamo čaj, pripravimo večerjo, zakurimo ogenj in se posedemo okoli. Saj veste tako kot na kavč ob kaminu, le da je to stokrat lepše. Nad nami pa zvezde. Zvezde, ki jih nekje na Pohorju gledajo naši bratje in sestre iz čete. Zvezde, ki dajo že tako čarobnemu vzdušju še večjo čarobnost. Tako lepo je, tako skavtsko.

***

Po dobrih dveh uricah se zbudim, zebe me tako, da se ne morem niti premakniti, ampak vseeno v meni plameni občutek sreče. Sem nekje zunaj, z mojimi prijatelji, čutim Božjo bližino, ob meni je Ana ki me trenutno skuša segreti in počasi ji tudi uspe. Zopet zaspim in kaj kmalu se začne daniti.

***

Orientacija na kateri z vsakim debatiramo o NAJINI POTI. Pridemo do kamnoloma, kjer je na zemljevidu vrisana 1. točka. Vsi planemo v akcijo. Neštetokrat se sprehodimo okoli hišice, pogledamo po bagerjih, tudi čez kamnolom se sprehodimo, a točke od nikoder. Po dobri uri in pol iskanja spet vsi skupaj zremo v zemljevid in na koncu se le odločimo kam bomo šli. Kmalu ugotovimo, da je nižje še en kamnolom. Spuščamo se vedno nižje in opazimo bajtico. Po dveh urah končno najdemo točko in polasti se nas nepopisno veselje.

Pot nadaljujemo po zasneženem travniku, mimo bodeče modrega križa v gozd. Pridemo do močvirnih površin in nam ni jasno, kako 2. točke še kar ni na vidiku. Zmedeno zremo v zemljevid. Hodimo gor in dol po poti, po travniku, po gozdu...točke od nikoder. Le kam se je skrila? Jo je odpihnilo?

Skuhamo kosilo in ura bije že nekaj do treh, mi pa imamo le eno samo točko. Vsi želimo najti naslednjo, vsi si želimo in vsi mislimo isto, a ne gre. Združujemo naše moči in se sprašujemo: Kako je možno, da po toliko orientacijah, ki smo jih imeli do sedaj, ne najdemo skoraj nič? Odgovora ni, ampak sedaj vsi vemo, da se naš čas za to pot počasi izteka.

Pri Sv. Roku nas nestrpno pričakujejo voditelji. Kar težko nam je stopiti prednje, ko pa so se tako potrudili. Postavimo se prednje rekoč: ˝Srečno pot!˝ Odzdravijo nazaj, nakar Mitja vpraša, če kam odhajamo. Spogledamo se in ne vemo kaj bi rekli. Odločimo se, da vsak pove eno besedo in počasi prihajamo k bistvu. V mnogih priredjih in podredjih podaljšujemo trenutek resnice in na koncu mora Andrej izustiti zadnjo besedo.

Vsi smo rahlo razočarani, a tudi zadovoljni. V meni je nekaj čudnega...

***

Ceremonija. Vsak nameni nekaj misli Ani ob prejemu kroja. Sedaj je čisto zares naša. V kroju ponosno vstopi v krog in prestavimo se na sredo cerkvice, kjer si podelimo delček razmišljanj spletenih med popoldansko puščavo. Čutim povezanost, prijateljstvo ter navzočnost našega Vsemogočnega prijatelja.

Vsi smo istega mnenja, da nas je današnji dogodek nekaj novega naučil, da je tako že moglo biti, saj se vse zgodi z razlogom.

***

Naslednjega dne smo skupaj odšli na neprehojeno pot. Ravno tisti križ, ki je včeraj tako zbodel z barvo je skrival drugo točko. Kjer smo obedovali pa so se v bližni nahajale naslednje tri. Toda bilo je kar je bilo, bili smo blizu, a vseeno daleč

***

V emo vremenu smo se z naloženimi avtomobili odpeljali v Krško.

Zimovanje je bilo nepozabljivo, prežeto s prijateljskimi vezmi in polno novih izkušenj izzivov, skavtskega duha.

Pot zimovanja pa bi bila gotovo še popolnejša, če bi bile z nami naše sopotnice Mateja, Klavdija in Valentina.

Nepogrešljiva

Nedelja?

2009-02-15T18:02:00.005+01:00

n
Učeri je beu eden zlo lepih dni.... mislim glede vremena...naravnih lepot.... itd..... sprehod po sromeljskih gozdovih...

opazovanje onih in onih dreves, njiv, cvetlic, bajtic..... skratka ogromno zanimivega...

Potem pa še romantične snežinke, ki začno kar naenkrat naletavati.... a le za kratek čas....
Učerišno nočno slikarsko delo je prnesl spodnji rezultat..... nadrealizem pač;)...

Okoli tretje ure zjutraj se odpravim spat... in zjutraj se ob 9h zbudim v nadvse prečudovit sončen dan. Cerkev. Sonce. Smeh. Pogovori. Skratka lep začetek.

Pridem domov. Kr neki je tak lep dan, ko pa..... Skratka kosilo...makaroni, ki jih sicer obožujem... ampak danes apetit ni bil ta prav zaradi....

Potem pa oh in sploh ...bedicaaa skratka.. naredim še delo za Likovno teorijo (zgoraj).... v fovističnih barvah.... in tak ja...ta viknd sm bla kr prdina....prbližn ene 7 ur če ne še mal več sm posvetila risanju..;):)

Pri stricu... sprehod.... topel sonček.... veter, ki ti razmrši lase... ptički, ki veselo čivkajo...

omamen vonj po pomladi..... kljub nizkim temperaturam in ledenim svečam, ki visijo iz korenin....

Nato pa doma... pač ista zgodba...nič posebgnega..par pametnih.... pakiranje.... in sedaj še zadnje minute pred tem, da grem zopet v Ljubljano....

Tistim ki mate pa zdej počitnce pa seveda vesele, žurerske, nepozabne zimske počitnice...:)... kr smejte se...jz se bom pa drug tedn..:);)

Tjašii*

Valentinček cekinček...;)

2009-02-14T22:20:00.000+01:00

Več napišem jutri. Danes me čaka še mal slikarskega dela. Tko da morm veselo na delo.

Sicer pa upam, da ste lepo preživel Valentinovo..... tisti poparčkani v takšnem krogu...samski mal v drugčnem.... skratka želim vam še Srečno Valentinovo tej dve urci.... in pa seveda naj bo dan zaljubljenih usak dan v letu:):)

Ka je ti relly driver?...

2009-02-08T18:19:00.003+01:00

Učenje španščine. Maša. Presenetljive novice. Msn. Pomivanje posode.

Dežuje.

Popoldne.
Pred Tabu-jem....ubistvu za Tabu-jem če smo natančni.... Nekaj 10 krogov okoli...no OK pretiraval ne bomo...ampak ene 10jih je pa le blo.... dejansko vozim avto... sprva se mi vse skupaj zdi smešno...ker si ne morem zamislit da sedim za volanom.... morm rečt da je moj inštruktor očka reku, da je vredi...da znam lepo spelat...pa tut zavit...
sam je pa tut res da me skus nekam u levo vleče;)...hehe... ampak ja počas se daleč pride...za prvič bo dobr.... drug viken bomo pa vidl kak naprej;)....

(avto, ki je biu dans u mojih rokah;))

Rdeč ...

Še vedno nekaj kaplja iz neba.

Doma. Pakiranje... in psihična priprava na ponovno pot v LJ.... sedaj pa le še smuk na vlak... in to je ubistvu to...

No danes je kulturni dan.... Prešernov dan.... On je bil definitivno car...ga ni bolšga pesnika pa nej kdo reče kar če.....

"Sem dolgo upal in se bal,
slovo sem upu, strahu dal;
srce je prazno, srečno ni,
nazaj si up in strah želi."

2009-02-07T22:15:00.003+01:00

Lije kot iz škafa na vso moč,
ni beseda je čutenje,
duša kliče na pomoč,
niso kriki je trpljenje.

Stezo omočijo kaplje dežja,
po licu si solze utirajo pot,
naj lije, se vije potok gorja,
naj stezo izpere vseh zmot.

Ni veselja, ni pesmi srca,
ni sreče in ne melodije,
odsev se v luži pozna,
njej solze so dih harmonije.

Oči le zanj so odprte,
drugo sploh ne obstaja,
v njegov stas so uprte,
vse to človeka izdaja.

Kot angeli bi govorili se zdi,
ko on ji nameni pozdrav,
ko pomežikne z očmi,
kot kakšen nebesni pojav.

Ljubi ga ljubi z vso svojo dušo,
nasmeh je na ustih ko on se ozre,
a v solzah se duša izpere,
duša, ki zanj bi dala vse.

On pa ne vidi, ker noče,
ne vidi, ker ne želi,
a nekega dne bo mogoče,
zanjo odprl oči.

Vse najboljše.

2009-02-03T21:25:00.004+01:00

Draga Teja, želim ti vse najlepše, vse najboljše, naj se izpolni kar želiš in kar upaš, naj ti ljubezen greje srček, naj te spremlja sreča, naj nikjer ne bo trnja, ki bi razsolzilo tvoje oko in naj vsaka bolečina in bolezen bo le nepoznan svet... V tebi naj gori skavtski duh... in ti daje dodatno moč in energijo...

Sweet sixteen..... naj bo usak dan nepozaben....feštaj na polno...ljubi... pleši...se zabavaj... pozabi na svet okoli sebe in se znori... ostani to kar si....ostani dobra prijateljica in bodi vedno odprta za sklepanje novih vezi....

Skratka...VSE NAJBOLJŠE!

Sneži....

2009-02-01T18:29:00.008+01:00

Zazrem se skozi okno v nebo... v ples teh belih drobnih snežinkic, ki se kar jemljejo in jemljejo iz tega vesoljnega neba... romantično, prisrčno, lepo na uč, poraja spomine, utrne se kakšna solzica... sreče in žalosti.... Zazrta v nebo se sprehajam po spominih...mnogo je takšnih, ki živijo še danes.... takšnih ki so se vtisnile v moje srce.... seveda pa je vsak spomin povezan z mojimi prijatelji...z ljudmi, ki mi veliko pomenijo.... z ljudmi, ki me znajo spraviti v dobro voljo, z ljudmi, ki mi znajo ponuditi ramo, z ljudmi, ki mi znajo povedati stvar iz take plati, da je lahko sončna, z ljudmi s katerimi sem kar sem....

Ob vsem tem...se spomnim tudi tistih mojih dragih prijateljev, sorodnikov, ki verjetno iz zgornje strani opazujejo ples snežink in nas varujejo....

Svoj pogled premaknem na zaslon računalnika in ob tem, ko prebiram seznam dosegljivih stikov na MSNju ugotovim, da nekam čudno..... no ne bi o tem... ampak je to res možno?

Na zadnji januarski dan....

2009-02-01T15:15:00.003+01:00

Čas teče tako počasi. Vse skupaj traja celo večnost.

Rdeč Fiat.
Pišece. Prihod domov. Vročina. Gledanje Eme. Porazno, kaj čem rečt drugga. Potem pride Mateja<3.
Grem spat. Po eni uri se vsa prepotena zbudim v mislih, da sem prespala že cleo noč. A žal ni bilo tako. Ura je bila dejansko šele 11. in do jutra je bila še celaaa večnost.

Nova psička moje babice........ Dina po imenu.

Tebi Deda!

2009-01-30T21:57:00.003+01:00

Odšel si tako na hitro,
odšel si tako tiho,
prazno je dvorišče,
ko oko te po njem išče.
Solza po licu polzi,
megli moje oči.
Odšel si na dolgo potovanje,
tam kjer se začnejo sanje.

Mineva čas, beži.
In tebe tu več ni.
Leži na srcu bolečina.
Angel si postal,
Nebesa obiskal.

Rada te imam*

Polnoletna?!(20.1.09)

2009-01-30T21:10:00.009+01:00

Zbudim se zgodaj zjutraj... po zelo slabo prespani noči....prižgem telefon...in ta že zapiska s sporočilmo....Mateja....

odpeketam v kopalnico... pogledam v ogledalo... nakar se za mano prikaže cimra Janja.... in mi tako prva v živo vošči moj 18. rojstni dan... Uredim se, zajtrkujem...in odidem v šolo.... tam me zasujejo z voščili...prav tako tudi telefon kar naprej vibrira.... že dobim prvo čokolado...pa drugo.... potem pa ura umetnostne zgodovine.... vstopi varnostnica Sonja.... in pravi, da ima nekaj zame..... Kaj??..nič mi ni bilo jasno...prav nič.... naenkrat pa mi izroči Milka srček... in medvedka...ter pravi, da mi to pošilja Bine.... prvo presenečenje...seveda po zaslugi mojih sošolk... takoj se začnem smejati...kakšne Bine....Kaja, Sara, Lara...... pol pa bo Bine ja;):).... No in seveda so mi potem še zapeli in profesoricca mi je za darilce dala eno sliko....

Konec pouka. Seveda me "ugrabijo" Kaja, Lara, Sara in Helena..... čez 18 semaforjev....morem priznat da je zabavno..čeprav zgledaš kot malo čudaški, ko se šetaš po istem križišču v krogu..... pri 17. semaforju zvem, da me vodijo čez semaforje zato, ker je njihov namen, da se pri vsakem zamislim nad enim letom svojega življenja..... sledi Maximarket....in nakup steklenice vina, da preizkusimo kako deluje 18ka.... ampak seveda nihče niti ne vpraša za osebno....
zavežejo mi oči...in me vodijo iz maksimarketa po štengicah in nekam pač...zih je zgledal prizadeto...ampak le kdo bi se sekiral...itak me nuben ne pozna.... no ja naenkrat pa mi razvežejo oči...in znajdem se pred drsališčem z drsalkami v rokah....

Morm rečt, da je blo presenečenje res veliko...in po vseh prehojenih semaforjih se je 18. le izplačal....
Tam smo malo drsale....pele.... in dejansko je una ženska k tam dela mela MILKA jakno...jo k bi jo kr slekla....:);)...js bi tut mela takšno;):)...
no potem pa še na košček pice in v dom....

Stopam proti domu....grem na kosilo..... in nato pridem v sobo... tam pa me dobesedno zasujejo s čokoladami...da ne bo pomote....use so ble Milke...ja tut neki novih ovitkov je pršlo v račun.... skratka prijetno presenečeno..:)....

Pride večer. Ravno se odpravljamo ven. In naenkrat zagledam Mitjata, Matejo in Tejo.....waaaa...ka res prou vidim??...čist zares??..ne ne morm vrjet svojim očem.... kr solze mi zapolnijo oči.... dan je biu res enkraten...ampak s tem je postal POPOLN.... upihnem svečke na en mah...kakšna želja obvisi v zraku... nasmeh na ustih...sreča v srcu.... skratka... lepše ne bi moglo bit... (MAtejči hvala za cd<33)

za čisti konec dne..pa še malo na grad...za kakšno urco...

potem pa v dom...kjer se posladkamo s torto... tako čisto po domače...krožnik je biu namreč kar papir... privoščili pa smo si kar z roko.... škoda umazat žlico...ker maš pol sam delo;)..Za konec še ena skupinska...

Dan je biu res enkraten....veliko lepši kot sem pričakovala.... tut v LJ se da uživat...očitno;)...

Hvala vam vsem za voščila...sms-e.... pozornost(i)....skratka brez vas bi blo dolgočasno in pusto!!

P.S.: Objava je zelo zapoznela...ker časa primankuje....oz. ker sem bolj malo doma.... upam da bo use skupi zdej bolj redno....

Polnoletna Tjaši Vas ma radaaa**

Snežne radosti...

2009-01-18T23:09:00.002+01:00

Učeri....

mal dogajaaal:)

Sneg je zakon.... to definitivno.... in lepo je uživat in se počutit kot otrok...no sej to dejansko sem/smo... ampak ja lepo se je tut spominjat kak smo se učas usi skp zbral pa se šli sankat....pa kakga snežaka nrdit..pa iglu.... ja blo je zabavno učas... in je še zdej...in vedno bo!:):)...

Tko da ne vem ka se zj ta dež neki sili;)....

tjaško ma vas raadd**

Ena šala mala.:)

2009-01-18T00:34:00.001+01:00

Izpit:

1. ZAŽGAN KRUH

2. UTOPLJEN ČLOVEK

3. NOSEČA ŽENSKA

Naloga je bila, da najdejo samo dve besedi, ki sta značilni za vse tri naštete stvari.

Izpit je opravila samo ena punca.

Napisala je: "PREPOZNO IZVLEČEN!"

Sledi...

2009-01-15T13:37:00.002+01:00

Pogledam v soj luči,
o kako sneži.
Pogledam v snežna tla,
kjer se tisoče sledi pozna.

Ena vodi sem in druga tam,
a sprašujem se le kam?

Snežinke trosi, trosi iz neba,
ena sama zimska pravljica.
Sledi na tisoče in sto,
kam le Tvoje vodijo?

SNEG:);)

2009-01-14T06:54:00.001+01:00

Snežiiiii že celo noččč...yeaaaaa:):).... no recimo da celo:):)..
važn da snežii!:):)...

To bi si želeli mnogi...;)

2009-01-11T18:15:00.010+01:00

Mrzlo zimsko jutro.... ko je sonce še globoko za goro... in ko po mestu še leži temina noči... vstanem, pozajtrkujem svoj standardni zajtrk in potem se odpravimo na Bohor... Jaz, ati in Srečko... Pripeljemo se do Jablanc, kjer pošteno stiska in kjer drevesa ovija njihova bela zimska preobleka.
Pokaže -10°C, ampak hoja nas kaj kmalu segreje....
Nizka temperatura.... moji lasje prično siveti... ojojoj....kako lahko kar v deset minutah postaneš siv? Tako stari pa spet nismo....

Pa vendar, kjub zmrznjenim osivelo belim lasom nadaljujemo proti Koprivniku... ko pridemo do klopce "Tu je klopca kačja slinca, narejena za planinca" si natočimo vročega čaja, ki je prevroč za naše premražene roke in zato ga lepo ohladimo pri -11 stopinjah v snegu... ter z užitkom popijemo ter prigriznemo kakšen košček čokolade...

Ugledmo sonce, ki se bohoti na vrhu in že kuka izza drevese, vendar pa nas še ni povsem obsijalo.... nadaljujemo pot... in hop hop hop čop čop čop že smo povsem zaslepljeni s sončno svetlobo priča nadnaravno lepim pogledom... Pogled v dolino zafilano z meglo in oblaki je zelo zanimiv in hkrati nam da misliti....

Skočimo na Koprivnik, ki nam razprostira pogled vse do Avstrijskih gora.... Vsi hribčki izgledajo kot otočki, ki se dvigajo iz morja....

Pojemo svoj sendvič... se mal pogovorimo o takšnih in drugačnih zelo zanimivih in aktualnih temah... ter se odpravimo proti koči... pridmeo do poti in že pridirja terenc v katerem opazimo dva lovca...joj joj kam smo pršl...lovci kr z avtom pregledajo kje je divjad pustila kakšno sled, da se ne bi slučajno preveč utrudli...
Prispemo do koče, kjer jaz spijem čaj, ona dva pa kavico.... in potem se počasi poslovimo od sončnih žarkov... in se začnemo spuščati nazaj v meglico...

Ne hodimo dolgo... ko že zaidemo v pas, ko je zopet vse zamrznjeno...tu pa se odpre zanimiva tema.... Je še kje lepše kot na Zemlji? Je kje v vesolju kakšen planet, ki bi lahko bil druga Zemlja? Ali so še druga bitja? Nas mogoče obdajajo, ampak so v drugi dimenziji? Je vse stvarstvo res najlepše ravno tu, kjer nam je veliko razkrito, vendar pa je še vedno veliko skrivnosti?

Neštetokrat citiran stavek, ki je vzbudil veliko smeha (mi že vemo zakaj).... " to so sanje mnogih, ki pa jih ne bodo nikoli dosanjali"...

In še ena slikca za konec...:)... ko temperatura drastično pada.... in se iz -4, ki smo jim bili kos na vrhu že spusti nazaj na -8....

Pa srečno!:)

Jabolčn štrudlček...

2009-01-11T18:05:00.004+01:00

Čisto navadna sobota... odpravim se k babici in tam zagledam za štrudel pripravljena jabolka in testo....
Lotim se dela....

pri tem mi še malo pomaga babica....

Tako, štrudel je nared.... sedaj pa le še v pečico...
upam da bom nekoč znala nrdit tko BOŽANSKO ODLIČEN IN OKUSEN štrudl kot ona.... da bom znala tak dobr umes tpa nrdit tisto jabolčno mešanco;)....

No sicer pa sem se že cel teden veselila sobote zaradi skavtskega srečanja.... kjer pa je blo prav tako supr zabavno.... tema zaupanje.... razni "preizkusi".... in igrca..... da da...zanimivo:)

De Luca Moretti.....

2009-01-02T19:31:00.003+01:00

29. in 30. december 2008....SOLČAVA..... blo je zabavno, zasneženo, nasmejano, poučno, hitro, prijetno, skavtsko, začinjeno, prijateljsko, gorsko, sončno, blagoslovljeno, klanovsko.... skratka NEPOZABLJIVO!!!....

Za tako pozno objavo je kriv računalnik, ki je imel bolezenske simptome, ki so sedaj že odpravljeni.

Srečno 2009!

2009-01-01T12:53:00.005+01:00

Srečno, zdravo in veselo,
ter uspešno in debelo,
naj bo 2009. leto,
ki naj z ljubeznijo vas greje
in lepe trenutke z vami šteje.

Naj vsaka skrita želja poleti v nebo,
se utrne z zvezdico in uresničila se bo.

Sanjajte in načrtujte,
le dobre namere kujte,
vedno dajte nasmeh na obraz,
naj res srečen, bo novoletni čas!

*Rada vas mam*

Zimska pravljica.

2008-12-28T12:46:00.007+01:00

11.30. Grad Pišece. Parkiramo ob ribniku. Zaslišimo pok. Je slučajno jaga? "Ati dej poklič enga jagerja..."... nič ni označeno, verjento je le nekdo sam zase. Hodimo dalje in v belini snežne odeje se izriše bela podoba... Dalmatinec, 101 dalmatinec:) Srečemo moža in ženo in izvemo, da je ustrelil nekdo, ki je malo na potepu po pišečki gori.... Nadaljujemo pot. Sneg. Mraz, ki ga zaradi hoje ne občutiš. Dvignemo se malo višje, kjer temperatura ne preseže 0°C in tla so rahlo zmrznjena. Nafrcavajo snežnike. Na drevju je ivje.

Pridemo do Velike bukve, pomalicamo.... seveda pa naše večno upanje na to, da mogoče pa res enkrat vidimo divje prašiče... naenkrat zaslišimo neko renčanje.... vendar še sedaj ne vem ali je bilo res ali ne....

potem pa hop na Špiček(686m):).... tam malo opazujemo razgled naredimo eno slikco in se odpravimo nazaj....

zagledamo sveže sledi lisice.... in nato še srnjaka.... a videli nismo nič, kvečjemu kakšnega ptička....
potem pa postanek.... naenkrat neki zvoki kot bi nekdo dirjal skozi listje...nakar zagledamo žensko.... smeh... mi smo pa že mislili, da je sedaj končno nekaj interesantnega..

Za seboj je pustila stopinje.... mi pa smo se odpravili nazaj proti avtu in se odpeljali na toplo....

.....

2008-12-26T23:01:00.001+01:00

Tišina ubija.

Yeaaa...naletavajo snežinke..:):)....

2008-12-26T14:01:00.002+01:00

... Božič pa tak....

no sicer pa....to so jaslice;):).... s telefonom slikane...hehe..

[megla] ali [mgla]?!;)

2008-12-23T22:12:00.006+01:00

Včeraj... Ljubljana... megleno nič ne vidim.... danes Ljubljana...megleno nič ne vidim.... Potem pa se odpeljem po sivi cesti polni avtomobilov proti Krškem in nekje na relaciji Višnje gore me pozdravi toplo sonce.... po dveh dneh goste megle se odpre jasno modro nebo, po pokrajini pa se razliva topla rumena svetloba..... Sedaj sem doma...... v Krškem tako rekoč.... bliža se božični večer in z njim Božič.... počitnice so tu... leto bo kmalu naokrog... moje misli pa so še nekje zadaj.. no ne ravno zadaj...ampak ne morem verjet da bomo naslednji teden že napisali datum z letnico 2009:)...no do takrat pa seveda vsem vesele praznike:):)

Tu pa je še nekaj utrinkov iz včerajšnjega meglenega večera v Ljubljani:);)...

Romantično?

Eopa:)

Duh? :O

Le kdo je na sliki?;)

Janja&Andreja;)

Skor tko k u filmu;)..hehe

Ups;):$

Sam za vas...;)

Tjaška ma vas rada;)

MAl nazaj pa mal naprej:).

2008-12-19T14:05:00.002+01:00

Hm kr precej časa že nism nč kakih slikc objavlala....ni lbo prave volje za pisanje...ni blo marsičesa...zj jih je tle neki:);)... dans je res super dan... že od pol11 sm doma:)... počas gre leto h koncu...pouka ni več..:);).... mal dans pogrešam zj dvodnevni fitness...ampak bo že:)..
Drgač je biu tedn kr zanimiv... bote vidl spodi na slikcah mogoč kej...
sicer pa morm povedat d so fotke z lučkam in podobno že od 14dni nazaj....ker enostavno ta dež ne dopušča lepga fotorgrafiranja in ta teden ni nastal nč.... sploh ni tistga pravga čar...kam je zginu praznični december??... Hodim z dežnikom po ulicah in stojim na Prešernovem trgu...diši po kuhanem vinu...vse polno štantov..na tisoče lučk...ampak pogled mi zastira marela... ves decembrski filing se izgubi... Želim si sneg... želim očarljivost snežink.....

no nikoli ne obupaj..mogoče se pa še zgodi :):)..

In kmalu bo Božič.... Božiček... a te lahk neki vprašam? Js mam eno tako čis posebno željo... ki vem da ni najbolj uresničljiva.... ampak pustim si sanjati, pustim misliti na to... no bova s eže zmenila;):)....

Nekega večeraa;)

Mestna hiša:)

Moja kopija kubističnega dela, ki mi je načela mnogo živcev...ampak na koncu je fajn izpadlo:):)..še 5ko sm dubla..hehe.

No pa še četrtkovo "nakupovanje"....bolj probavanje;):)..

Prvič u lajfu mnde u taki obleki..hehe....smehi...
Visoke pete...hm.. ja u teh znam na moje vlko presenečenje celo normalno hodit...

To je pa darilo Anžeju in Maši v oddaji Jasno in glasno.

Tak dost za enkrat...grem js zj muffine pečt;):)... Sj vrjeTn kmal speT kej napišm...hope so;):)

rada vas mam:)

Konc pouka za 2008:)

2008-12-16T16:30:00.006+01:00

Že sto let nism nč napisala tle.... pač nwm...ni navdiha... oziroma je pa ni cajta..oz je cajt pa ni vedno taka vsebina k bi jo hotla..,mah skratka... zj sm spet tle....

Dans na ta deževen dan...po že tolkih deževnih... je minil še zadnjih 7ur pouka v letošnjem letu... ja in zdej sm kr frej...cajta na pretek... zj pač usak dan OIVji - po izboru; se pravi fitnes od pol8 do 11h pol pa pač prosti čas.... na pretek prostega časa...

no dans med angleščino je pa nastala ena pesmca:);).blo je mal cajta k smo se lih o nekm ocenjevanji esejev pogovarjal..... in sicer....

Ptič, ki leta po nebu,
podoben je bel'mu galebu,
išče s svojimi očmi,
ptičko, ki mu žvrgoli.

Ptička, ki mu žvrgoli,
na brezovi vejici ždi.
Čaka in čaka nanj,
da ponesel v svet jo bo sanj.

Ob brezi potoček šumlja,
mostiček tam mimo pelja,
deklica sredi stoji,
odsev se v vodi iskri.

Pogled na ta lep par,
dela se da ji ni mar,
v sebi pa misli drugače,
nanj vsaka misel skače.

Ptička in ptič sta objeta v nebo poletela,
na mostu pa deklica sama je obsedela.

Očarljiva....

2008-12-11T14:32:00.003+01:00

V življenju je mnogo praznikov... vendar pa je tebi verhetno najbolj pomemben in najbolj zanimiv tvoj osebni praznik...rojstni dan namreč... pomemben je zato, ker si se takrat prismejala na svet... in s svojimi iskrivimi očmi, ponesla iskrice v mnogokatero srce.... Na ta poseben dan prejmeš mnogo voščil, poklonov, daril... takšnih iz srca... Tudi jaz ti želim ob tem dnevu povedati, da si en velik sonček, en original, ki ve kaj in kako, seveda pa di ob tem želim, da boš vedno imela ob sebi prijatelja na katerega ramo se boš lahko naslonila, če ti bo teško, s katerim se boš smejala, da te bo vedno grela ljubezen, da doš uspešno lezla po stopničkah navzgor, da bodo solzice ki bodo polzele po licu le solze sreče, da bo radost v očeh vedno tam, da bo vsak težki trenutek pregnala lepa beseda nekoga, ki ti nekaj pomaga... seveda pa naj se ti uresniči čimveč želja in tistih majhnih upov...

MATEJA VSE NAJBOLJŠE ZA TVOJ ROJSTNI DAN!!!

Rada te mam fuuuull**

2008-12-10T18:50:00.003+01:00

Badminton..........
............

TI!!!!...........

Branje tega je zdravo, ker pa verjetno ne raumeš se ne poglabljaj v razmišljanje, ker lahko povzroči kronično vnetje razmišljujočih celic....

Za mojo drago Laroo:):)

2008-12-09T14:32:00.003+01:00

Preštelo se spet je leto dni,
danes se rojstni dan slavi,
ob tem dnevu ti želim,
sreče, zdravja smeha
in pa kup uspeha.

Ljubezen naj prava te zadene
in ti srečo razodene,
še evro kakšen se prilima nate,
pa bo vsega kot solate.

Lepo ta dan praznuj,
želje v oblake kuj,
pa naj katera se uresniči
in te osreči pri tej priči.

Iz srce naj ponovim,
VSE NAJBOLJŠE ti želim!!

Uspavali so ga.

2008-12-03T15:29:00.004+01:00

Bilo je pred desetimi.. mogoče enajstimi leti.... majhen, srčkan, svetlečih oči, mehak.... tak ravno pravšnji za igranje... še povsem nenavajen... le cvinkanje... spomnim se kako sem ga hranila... kako je jedel iz mojih rok... ime pa mu je nadel sedaj na žalost že pokojni dedek... vedno, ko sem prišla v Sromlje je s svojim repkom veselo pomahal, zalajal in vedno stopal po gozdu... Imel nas je rad, bil je naš prijatelj, priznam da mi je včasih šel na živce, ko se je divje podil in smukal okoli mene.. ampak imela sem ga rada... danes pa me brat preseneti z novico... neprijetno novico... Tjaša...ni ga več... uspavali so ga... sedaj leži na dvorišču... babica toči solze... hudo je, ker je odšel... Bil je le pes... pa je bil res le pes?? Ne...mnogo več... bil je čuvaj..bil je prijatelj... delal nam je kratki čas... pa naj je bil včasih še tako nadležen je vedno znal pokazati, da mu je žal... bil je doma... rad je imel dom... vedno je prešnofal vsak kotiček in se spravil na tistega, ki bi lahko povzročil škodo ter ga pregnal... njegova mehka rjava dlaka... njegov dolg mahajoč rep... vse je bilo... sedaj pa...
še vedno je tu... ne bomo ga pozabili... ne bomo pozabili njegovih norčij.... ni bil le en tečen pes...bil je mnogo več......
oh, ti naš Luksi...

P.S.: Pride še slikca;)

Na zadnji novembrski dan...;)

2008-11-30T16:55:00.005+01:00

Še par uric..pa se bo pričela nakupovalna mrzlica... veseli december.... enostavno še en mesec in leto bo naokoli... zamenjali bomo koledarje... in naprej živeli po starem.... vendar pa je ta mesec poln prazničnih praznovanj, zelo pomemben in tudi primeren za duhovno rast... je mesec, ko družina preživi več časa skupaj, otroci se ga vesele, ker v tem mesecu prihajajo takčni možiclji, ki jih obdarijo in nagradijo za njihovo pridnost... starši so veseli kakšnega dopustniškega dneva... veliko pa nas je takššnih, ki upamo na to, da zapade sneg... letos to vsekako ne bo prvi sneg... in uživamo ob pogledu skozi okno na bele snežinke, ki nežno padejo na tla... ter se radi izgubljamo v snežni belini romantičnih sneženih zvezdic ter si v mislih čaramo vse kar bi želeli.... in se spominjamo vseh lepih trenutkov, ki so se nam zgodili........

Za mano pa je sobotna oratorijska delavnica.... fajn je blo....fajn je blo bit z otročki in jim pomagat izdelovat venčke ter druge praznične zadevce...seveda pa se je našlo tpliko časa, da sem venček naredila tudi sama:).....

In še venček za BIK....tut sama nrdila;):)....

No dans pa smo z mojo drago mami spekle še nekaj piškotkov in pa mafinee:)

Vaša Tjaša ma vas rada*:)

kako ti je ime..

2008-11-29T00:28:00.004+01:00

Torek.... povsem navaden dan...a le na videz..... zjutraj odidem v šolo.... in po dveh urah odidem v dom... malo pregledam pole za PP... in odidem v Krško... grem na izpit.... kjer sem zadnja na vrsti.... ampak važno da sm nrdila... potem pa odidem nazaj v ljubljano.... na vlaku pa pride do mene v času ko se obadam z besedili iz bukve Branj... majhen otročič..:)..sede nasproti in z odkritim otroškim nasmehom ter iskricami v očeh pogleduje... povprašam po igrači... in začne se debata o risankah in podobnih rečeh... ta mali fantek je res kr zgovoren... in pove mi, da ima rojstni dan... dam mu mandarino in ves vesel to pove svoji mami ter jo privede do mene... ona pa mu reče... "kaj pa če je ta punca kak miklavžev angelček? Oni delijo mandarince... in mogoče ti je Miklavž poslal angelčka, sedaj ko je ravno ta čas..."... priznam da mi je šlo nasmeh...ampak lepo je bilo slišati otroka, ki je pogledal k mami pa spet k meni in rekel: "Mami, ona je angel!".... Smeh...pa hkrati en prijeten občutek, ko veš da si nekoga razveselil...ko vidiš iskrice v očeh otročiča, ki se je potem še pestro pozdravljal in zahvaljeval.... :)...
tako sem zaprla svojo debelo knjigo in ni minili več veliko časa, ko sem se že znašla v Ljubljani....

Prvi sneg.

2008-11-24T15:12:00.003+01:00

Pogled na ulico dolgočasno,
snežinke naletavajo na tla,
poslane z božjega neba,
delajo jo res prekrasno.

Strehe so že čisto bele,
po ulici se par sprehaja,
roko v roko si podaja,
ulice postajajo vesele.

V srcu pa je zmeda,
radost me obdaja,
vsaka tvoja je beseda,

nepozabljena postaja,
ki se v srce zajeda,
ki po mislih se sprehaja.

Dejansko je sneeeg.....yeaaaa:):)....

Sobota popoldne.

2008-11-24T14:54:00.003+01:00

Svižčevke. Vse na kupu. Hodimo proti ribniku. Omamna čarovnija noči nas počasi obdaja, ko prepevajoč stopamo po pločniku... ko prispemo so tam že večinoma vsi.

Stojimo v kvadratu. Zazrem se v jasno zvezdno nebo... na nebu na tisoče zvezdic... iščem ozvezdja... naenkrat pa se spomnim besed... "tjaška a grema štet zvezdice?"...:)...Sicer pa razmišljam o moji skavtski poti, o tem kar je za mano in slutim, da bom počasi zapustila četo... to pa se le še potrdi v prvem zboru... obdaja me poseben občutek... občutek sreče, sprejetosti... občutek zadovoljstva, ker sem z njimi, s prijatelji, ki so vedno pripravljeni na vse, ki so zabavni, prijazni, ki me vedno spravijo v dobro voljo...
Začnemo pot do običajnega mesta.... sledi nagovor...podelitev veščin.... potem pa sledi odhod nas starejših iz slovesnega prostora v gozd... ko vsi odidemo in se zberemo skupaj... gremo v smeri 187°... tam pa po štriku na drevo:)... kdor hoče višje priti se mora potruditi... mraz pritiska in zmrzujejo prsti, a vsi splezamo na drevo... prešli smo v drugo vejo... klan... skupnost... služenje...povezanost...popotniki...popotnice... v parku zapojemo pesem zastavi šptem pa po sivi cesti, pod nočnim zvezdnim nebom odkorakamo v župnišče...

Sedaj sem res zapustila četo in čaka me nov velik izziva... ampak prav zagotovo se bom vedno spominjala vseh lepih, zabavnih, zanimivih skavtskih dni v četi...prav tako tudi vseh vas... še posebej pa mojega sončnega, odštekanega, vztrajnega, srčnega, kreativnega, prijateljskega in igrivega voda svižčevk.

Hvala vam vsem.....

Rada vas mam***

Nepogrešljiva S. - Tjaša

Okrog vseh dreves

2008-11-17T22:38:00.000+01:00

Se lahko loviš.

Za vsemi drevesi

se lahko skrivaš.

Na nobeno

se ne naslanjaj!

Ne veš,

katero je trhlo,

nagnito,

spodkopano,

nažagano.

Lahko padeš.

Hudo.

A to ni najhujše.

Huje je,

ker potem sumiš,

da so vsa drevesa taka,

nagnita, spodkopana,

spodžagana.

In nenadoma si tako žalosten

in sam.

Neža Maurer

2008-11-16T22:12:00.001+01:00

Papa, četa.

2008-11-16T18:42:00.001+01:00

Zahvala vsem mojim svižčevkam....vedno bote u mojm srčku...rada vas mam fuuuuul* Sj sm vam že čeri večino stvari povedla....drgač pa hvala za use kar ste prpraule...in za use...blo je noroooo...nej bo tko še naprej....rada vas mam***

SVIŽČEVKA MA RADA, NJAM NJAM MILKA ČOKOLADA!

za...;)

2008-11-14T21:10:00.005+01:00

Pravi prijatelji so kot zvezde, vedno so z nami čeprav jih ne vidimo.

Svet je lep pravim... vendar življenje je včasih klavrna pot, ki nas zdolgočasi... na poti se zgodi mnogo zanimivih reči in tudi take, ki jih nočemo... take zaradi katerhih se začnemo spraševati... Zakaj sem? Zakaj živim? Zakaj hodim tu po tem svetu? Enostavno si želimo stran... " Ustavite Zemljo, hočem dol," kričijo naši udi in oči.... ampak ne... ni čas... nikoli ni časa... ne zakaj bi odšli v bedi?.. zakaj ne bi srečni odšli in tako užili še zadnji srečen sleherni trenutek?... Življenje je uganka, ki jo rešujemo skoz...saj res...zakaj sploh živimo? Kje je smisel?... Filozofiramo lahko na dolgo in široko.... Pot pa nas bo nekje začela voditi in nas vodila do konca, včasih so obstanki na tej poti veliki, včasih je ta pot lahko še tako naporna ampak s prijatelji mine hitreje kot najlažja ravnina v samoti.... kljub vsemu kar se nam zgodi pa je treba vedeti, da so to le preizkušnje, ki nas želijo utrditi in česa novega naučiti... najlepši so trenutki, ki jih preživiš s prijatelji oz. v krogu ljudi, ki jih imaš rad... pravi prijatelji so kot angeli, ki te dvignejo ko naša krila pozabijo leteti.... vedno so vsaj duševno z nami, če že ne fizično... zato moramo vedno povsod poiskati nekaj dobrega...in še takrat ko nam je najbolj beno reči.... "jutri bo bolje in vsi dobre volje živeli bomo naprej..."... :):)...

Rada vas mam usee*

Oči govorijo medtem ko usta molčijo;):).

2008-11-13T11:14:00.007+01:00

Prvo nej povem... da mi ni jasn al se je folku zmešal...al pa sm js tko mal čudn razmišlam...ni mi jasn kak se lahko Božiček že 10. novembra sprehaja po LJ?? le kdo bi ti zastopu.... (no tolažim se s tem, da je mogo blo snemanje za kako oddajo, sam useen je še vedno novembr;) in pa kak lahko že grad pousem novoletno okrašen... hm..kje bo pa pol tist božični ar..k je use tak lepo? ja ne vem ne vem ka zj to...;):)

Vztrajna HVALA za včeraj...hvala za ogromno smeha, hvala za zanimive pogovorčke.... hvala da smo se dobile in doživele eno lepo popoldne, ki ga niti dež ni mogu pokvari:)...hvala ti za use....rada te mam fuuuuul**

Me to you medvedki so pares naiiiilepšiii ne:):).... od medvedkov seveda...hehe...no ni use lepoti...so tut taki....simpatični...pa mehki...hehe..:):)...

rada vas imeti***

Ljubezen. Prijateljstvo. Veselje.

2008-11-09T18:03:00.007+01:00

Včeraj je bilo spet eno tistih lepih popoldanskih dni.... ko smo se zbrali skavti in odšli na vodniškega...
Vodniški....za katerega se sprva ne zavedaš povsem, da je zadnji.... ko pa dobiš nalogo od voditeljev, da naj malo razmislimo in svojim članom, bodočim vodnikom povemo kaj o našem preteklem vodniškem življenju v četi ter naših izkušnjah... malo se zamisli nad vsem skupaj... sicer pa se med nami starejšimi vodniki začne zanimiva debata o še čem drugem...:)... potem pa spet vsi skupi... najprej nam podvodniki preberejo molitev vodnikov.... takrat se že zaveš tistega trenutka, da je zadnjič, da boš kmalu odšel novim dogodivščinam naproti... novim izzivom... potem pa sledi še eno veliko presenečenje.... obisk...zgolj obisk Očarljive in Bojevite.... vsi povemo nekaj našim 'zanamcem...'... potem pa tiste najbolj neverjetne besede... "sedaj niste več vodniki... ste le še mentorji...v roku enega mesca boste odšli v klan"... čuden občutek... Očarljiva hvala za besede, ki so se vsekakor vtisnile v srce kot že marsikatere, ki so prišle iz tvojih ust...HVALArtmf*...in potem iskanje Najboljšega Vodnika - Idelanega Vodnika.... tavamo v temi in iščemo.... čarobnost noči je omamna..na eni strani zvezde, na drugi oblaki... vsak grmiček je le temna packa... v daljavi nekaj belega... megla po okoliških hribčkih... razmišljam o tem, da bi me zdej lahko nekdo ugrabu..;)... vsi objeti in povezani pojemo pesmi in iščemo..se smejimo... res je lepo... potem pa lučka.... On... edini idelani vodnik.... razmišljanje o vsem možnem in mogočem... misel nate... misel o moji vodniški poti... o lepih, najlepših trenutkih... prikrade se marsikaj.... potem pa spanec in sladke sanje.....
hitro mine.... in že je tu nedelja.... zajtrk:)...smeh...petje... potem pospravljanje in priprave na mašo..ja mi smo se že prpravli...blo je zastonj...ampak dobr..važn da je blo fajn:);)...
po maši pa še nekaj pesmic... po dolgem času spet brenkam na kitarco... in se mam fajn...
ampak ura je cajt...cajt da se zaključi še en pomemben dogodek na moji skavtski poti... odpeljemo se domov... in šele sedaj se počasi začenjam povedati, da moje funkcije več ni, da bo slej ko prej čas, ko bodo svižčevke same imele srečanja...ampak sem vesela, ker vem da bo Vztrajna to nalogo opravljala z veseljem, vnemo in bo ena super vodnica:)....

P.S.: to je pa umetninca... k je natural fashion..:)...

Tikist.

2008-11-07T21:58:00.005+01:00

Včasih enostavno ne vem kaj naj napišem. Oziroma napisala bi marsikej, ampak mi besede enostavno ne gredo z jezika oz. na tipkovnico. Vse je nekako... ne vem.. ne znam povedati... ne gre...
Včeraj me je nekaj grozno zadelo kot strela iz jasnega... ni pomembno kaj...ampak nikol si ne bi misnla kej takga... rada te mam..če nucaš pomoč sm vedno tle sam za tebeee:)...

ja no..ne morem..danes ne gre...
tikist...to za dans..:)..bo kmal več...

Spodnja slika so pa umetnince moje...Urška P. tisto u sred sm zanč delala...sori k šele zj objaulam;)...

*rada vas/te mam*

ej ti tam.... prit mal sm:);).

2008-11-05T19:33:00.002+01:00

Je to res?
ne more bit.
kak lahko.
eh itak da ni.
no mogč pa je.
sej vem da neki je.
sam ka je zj to no?
to res nep smel bit.
sam zgleda da je.
lepo.
ampak ne vem če je to dobr glede na vse skup.
ampak kr naenkrat.
hm...
ka je zj to?.
ka pa vem.
bomo vidl.

<3...
N. Tjaši*

Vikenddd...:);)..

2008-11-03T19:15:00.002+01:00

Petek (31.10) in sobota (1.11) RULZZZ:)....<3....

zj pa konc počitnc...s5 lj:(...:)...dans u šoli blo kr kul..:).. pač nč posebnga:)....

D....anes;)...

2008-10-30T00:08:00.005+01:00

Hvala za lepši dan....

Kakor roža, ki vzcveti,
ko pogledaš me z očmi.
Kakor cvet, ki pordeči,
ko nasmehneš se mi ti.

Dejanja, ne besede.

2008-10-26T22:54:00.003+01:00

Si le nekdo na tem svetu. A ta nekdo si za druge ljudi. Zame si mnogo več, marsikaj več... Vendar tega ne veš... nočeš vedeti... imaš zatisnjene oči.. že tolikokrat je bilo izrečeno... bolelo je... ampak ne vem.. ne vem če se je dotaknilo srca....

Besede... so le besede... vendar mnogokrat prizadeneje... dejanja sama govorijo kar morajo... vendar je zapleteno... v vsakem mojem dejanju je nekaj kar...
in v vsakem tvojem je nekaj kar zmede misli... kar zamegli um in nekaj kar povzroči globoko razmišljanje... misel o tebi... misel na tiste lepe nepozabljive trenutke... ki so se nekoč zgodili... ki se dogajajo...
ne vem.. nem kaj vse skupaj pomeni.... si nekje... včasih dlje in včasih blizu... moje misli so pogosto pri tebi... a prav zagotovo jih ne čutiš morda nevede... morda pa jih nočeš in jih enostavno ignoriraš...
ne vem... in ne vem če bom kdaj vedela... veliko je teh ne vejev... še več je zakajev...

vse kar narediš je magično za oči mene... enostavno si nekaj posebnega.. pač nekdo ki je poseben... nekdo ki bo vedno v mojem srcu... pa čeprav le v srcu....
rada te imam...

.....
......
......

Bil je on. Bila je ona. Bilo je LEPO.

2008-10-24T18:45:00.009+02:00

Hm.. morm rečt, da sm zelooo vesela da so počitnce....
1. ker to pomeni, da bom doma/ oz. bolje rečeno ne v LJ
2. ker to pomeni, da ni pouka
3. ker to pomeni, da bom mela več časa za pisanje mojga bloga....

Res mi je tečno, ko ne morm med tednom objaulat fotk in ko mi med vikndom enostaun zmanka cajta za take zadeušne...ampak ja ta tedn bo drgač..čeprou je dela velik.... sam sj ni van ... POČITNCE so:)...

Prejšn viknd je biu kr zanimiu ja...sicer tut delavn...tak slikarsko navdihnjen..:)...
Nastala je kopija dela Gorski pastir, Maksim Gaspari....

V celotnem tednu pa se je zgodil tut marsikej zanimivga... pa tut mal manja zanimiuga... oz. bi raj vidla da se ne bi zgodil...ampak nikol ni tko slabo da ne bi mogl bit slabš pa nikol ni tuk dobr, da ne bi mogl bit bolš:)... se pravi moj moto na vsakem koraku...svet je lep...:);)...
Sicer pa u pondelk smo bli na BIO 21(bienale industrijskega oblikovanja)... še posebi mi je bla všeč zložljiva kuhna...

V tork smo bli u Drami....zakonska predstava.... smeha več ku preveč.... pred tem pa še zobozdavniški..in umes čis preveč cajta...in k majo Lary pa Tjaška preveč cajta.. pač nastane marsikej zanimiuga;)...ne Lara?

Ja sicer pa je lepo opazovat med glavnimi odmori folk k se šeta po dvorišču in listke, ki leže na tleh ter uživajo še zadnje trenutke preden se povsem razgubijo v mrzlo zimo... všeč mi je jesen, všeč so mi barve, všeč mi je prijeten nasmeh sonca, všeč mi je marsikaj....

No vsekakor pa ne smem pozabit še na to, da sm vidla Kraljico.... ko se je lepo sprehodla... ja in dejasnko sm vidla oz. na lastne oči slišala kak folk zna opraulat in prečekirat use....ampak dobr pustmo podrobnosti... skratka kraljica je prou zanimiva, taka nasmejana ženica, ki se prijazno nasmiha in pozdravlja.... ;):)....

Danes je biu pa tut en fajn dan...risanje kuhne.... in podobne reči... razstava slikarja Daneta Zajca

in potem na lazanjico pa domovv..:)...ja tko zgleda k se cimrce odpraumo domou za en tednček:)....

Sreča je v majhnih rečeh, v tvojih očeh, v sladkih prijaznih ljudeh in v drobcenih ljubkih stvareh.

socializem al demokracija?

2008-10-21T08:26:00.002+02:00

Neki kar sem dobila po mejlu in je dejansko resnično... usaj baje, natanč vam lih ne morm povedat, ker pač takrt še nism bla tam oz. tuki... sicer nam pa tut zdej nč ne manjka sm ku bi usi radi use in še več... kr neki pač... ampak ja:

Sedem čudežev socializma v SFRJ,:

1. Vsi so bili zaposleni
2. Čeprav so bili vsi zaposleni, ni nobeden nič delal
3. Čeprav ni nobeden nič delal, so bili vsi načrti vsaj 100% izpolnjeni
4. Čeprav so bili načrti vsaj 100% izpolnjeni, so bile trgovine prazne
5. Čeprav so bile trgovine prazne, so vsi imeli vse
6. Čeprav so imeli vsi vse, so vsi kradli
7. Čeprav so vsi kradli, ni nikoli nič manjkalo

V demokraciji ni čudežev:

1. Le redki so zaposleni
2. Zaposleni morajo delati za tiste, ki nič ne delajo
3. Čeprav redki zaposleni delajo še za druge, plače ne dobijo
4. Tisti, ki ne delajo imajo vse
5. Trgovine so polne ampak in v njih kupujejo večinoma tisti brez dela
6. Kradejo lahko samo izbranci
7. Tudi, če kradejo imajo vedno premalo

No kak se vam zdi use skupi? Js milim...oh dobri stari cajti:) Sicer mi tisto o kraji ni preveč ušeč.. ampak če tole preberš je blo učas res bolš... al kak mislte?

No sicer je pa dans čist en lep dan...pa čeri je tut biu.... dans bo še lepši kr nimamo pouka... vsem vam želim lep dan..če ma pa kdo kj preveč energije pa nej pokliče.... kr js kr skačem tuk je mam....prekipevam od njej...heheh:).... lpo se mejte...tjaš ma vas rad*

Chica como se šika.

2008-10-17T22:43:00.010+02:00

...hm... spet je tedn naokol...uspel mi je clo napisat že eno pesmco pred parimi dnevi....na blog namreč...

učeri je biu u DICu ples na kterga sm si blazno želela it..ampak pol.... je blo pač drgač...eh ja.... na naslednga GREM pa če sekire letijo z neba...

skratka dans je biu prou zanimiu dan.... že zjutri k grem na zajtrk se use šajna na useh koncih in ugotovim, da zunaj divja nevihta.... upam ampak zaman.... Potem z mojo marelo odcapljam do šole kamor pridem premočena do kolen...sledi štiri ure bivalne kulture...ja bivalna je zakon.... pol pa malca....yea..kokosova potica.... neki dejansko dobrga....zato ker:
1. ni sendvič
2. ima veliko kokosa
No je pa res, da ne vem če sm že kdaj pojedla takšen zalogaj potice naenkrat... sledi pisanje umetnostne zgodovine...... smehi in zanimive dogodivščine....

mine ta ura...za tem še ura španščine...hjooo žiucira me da usi skos govorijo (spoštovanje pod podnom) pol k pa kej rabjo so pa čis pocukrani.... ah ja...očitno je tak... sj to itk že vem..sam še vedno mislim, da folk ni tak.... sam pač... treba bo počas dojet...

rada bi.....

pol pa OVD.... dans mi je blo dejansko všeč... latinski pregovori... potem pa mestni muzej...Trubarjeva razstava in še marsikej drugga.... dogajal na polno.... in tako je nastalo nekaj zanimivih slikc... pač s telefonom....Povodni mož... kera bo Urška?;)

Lara.... KDO je pa to?... ...stari dobri cajti...

Pol pa u dom.... jst in Lara.... smehi...Larino fotkanje mene, ko sm mal pridna... pač pucam mizo... in nč ne gre dol.... computeriziranje...pol pa še šoping... obisk ene trgovince...in neverjetno začudenje ob tem da so hlače dejansko cenejše od 2€.... pol pa še BTC s starimi... in nato home...sweet home...

ju3 bi lahk šla na jakca...in mi je ubistvu zlo žou da ne grem.... sam je pa tut res da sm po eni strani sama kriva... eh ne vem... u mislih bom itak z Vami... vem da se bote mel fajn in vem da bote bli zlo uspešni...take lepe zvezdice na nebu, ki so se spustile na zemljo.... rada Vas mam...

Kje je sever?;).. (vodovo srečanje prejšnjega tedna)

In še eno posebno sporočilo.....

IZTOK - NAGAJIVI SVIZEC

...Če bi ga poznali v realnem svetu bi misli, da je popoln;)...

Življenje je kot.....

2008-10-14T08:20:00.007+02:00

Življenje je kot tiha reka,

ki zvesto spremlja nas ljudi,

je le struga vsakega človeka,

ki svoj tok izpremeni.

Življenje je kot listje v vetru,

s tabo se res rado poigra,

prav na vsakem metru,

pa se vse lahko konča.

Življenje je nepredvidljivo,

obstajaš in živiš,

včasih prav presenetljivo,

raje vse prespiš.

Ampak spanec je le spanec,

ki ne reši nič in nič,

spanec je le znanec,

ki v sanjah riše kič.

Grenka realnost,

sladkajo jo sanje.

In konec koncev...

Življenje je kot sonce,

ki vedno boža s toplo gesto,
smeha na vse konce

težave bodo šle čez cesto.

Js bi raj drgač;)..

2008-10-10T19:06:00.006+02:00

Za nami je še en šolski teden... odlično..še dva tedna in bojo počitnice..:)...
Teden je biu kr zanimiu...seveda pa ne smem pozabit, da smo mel u soboto prvo skavtsko srečanje...blo je zakon..lepo je blo videt moje svižčevke in seveda tudi VSE ostale...
u nedeljo smo mel trgatev...
bil je res lep sončen dan... odličen za fotografiranje... lep za trgatev... zanimivo je, ko pobiraš grozdne jagode in se zavedaš, da vsaka da kapljico tekočine, da je vsaka nekaj vredna, listki mirno odpadajo z dreves, sonček pa greje.....

na tleh pa kostanjček pri kostanjčku....

potem se kakšen znajde na ogenjčku..in v želodčku;)... Mitja še ga boš lahko peku;)..

Ponedeljek... nič posebnega... no ja...večer že... NRDILA SM CPP!...bistvo..;)...sedaj sem dejansko že noter...in je treba dokončati..prvi začetki delanja izpita so uspešni...
Torek, sreda... prva pomoč...
Četrtek....dopoldne petje Huba buba... dejansko je pr nesla sonček... popoldne kr ene delavnice in prva pomoč..še zadnjič...končn konc teh večerov k bom mogla po dve ure sedet v učilnici in polsušat.... no čerpou mi je bla PP bolj zanimiva k CPP.... ... večer...kr neki... ja rajš bi drgač..;)...
Petek... wii...tedn je hitr minil..čas res hitr teče....kr ne morem verjet...enostavno je minljivost svetlobno hita, a se tega zavemo prepozno... v šoli samo 4ure....in to bivalne kulture..ja skupinca je dobila 5ko..:)...BIK je ubistvu zlo zanimiva in interesantna...sam kak bo pol k bo treba u tujih je zikih.... hja no.. kjer je volja je pot.... bomo vidl:).... kr smo bli pridni pa hitri smo že mal prej končal.... malica.. ne sendvič... super...in za povrhu vsega sadje...potem pa... vroča čokolada... polsušanje prvih zvokov probavanja novega ozvočenja.... no pol se je pa začeu krst fazančkov.... zanimivo... in nasmejano....
no in ko že končno enkrat misliš, da boš v petek prej doma...se to pač ne zgodi...le zakaj bi vendar se?... Hitim v dom in na postajo, da bom šla na vlak ob 14.08.... in kaj se zgodi....vlak ima zamude več kot 60 minut.... pogledam na uro in ta bije 15.17....takrat s emi posveti in si rečem.... tako je vlak bo sigurno prišel 15.23....in ?...tako je bilo...ob 15.26 smo pa odrinl... ja tko sm pršla domov šele neki do petih...
odložim stvari..malo na računalnik.. potem pa me preseneti Tadeja...kako to da me ni na animatorjih.... hitro se oblečem in odkorakam.... večer je biu lep...ja lep... animatorji in On... bilo je lepo....
sedaj pa sedim tu...poslušam pesem in po glavi mi roji nešteto misli... tistih lepih, takšnih vrednih spomina.... ter ena grenka... teži in boli, ampak tako je... bo bolje, vem da bo....

SVET JE LEP:)

2008-10-09T21:45:00.003+02:00

Svet je lep

Vendar je slep,

Enkratna vsaka je oseba,

Toda vsak drugače nanjo gleda.

Je sam pogled že čarovnija,

Enkratnost se iz tu izvija.

Ljubezen je res vsemogočna,

Enkrat šibka drugič močna,

Pač pa venomer navzočna!

Tvoj sijaj. Tvoj nasmeh. Sanjam.

2008-10-03T23:44:00.004+02:00

Slučajno grem na 24ur.com in spet...spet ta grozen naslov, ki te zbode... tedensko, kaj tedensko dnevno opažam naslove kot so: Živo jo je zakopal, Razkosala sina, Umoril očeta in podobne reči... danes me je zmotilo slendje;

Prebivalci Makedonije so šokirani. V vasi Orizari v bližini mesta Kočan, ki je okoli 120 kilometrov od glavnega mesta, je Lozena Anevska zaklala in nato na koščke razrezala svojega sina. Zatem je zakurila v kuhinjski peči na drva in vanjo zmetala dele telesa. Policija je na kraju zločina našla okrvavljeno sekiro in nož, zoglenele kosti pa so odkrili zavite v odejo.

Ne ne morem vrjet...... Kam gre ta svet?? Kam vse to vodi? Kdo te bo imel rad, če te lastna mati dobesedno zakolje? Ob tej besedi me strese... ne morem si predstavljati, da je nekdo lahko tako okruten, brezčuten, egoističen, nečloveški... vsk dan več in več je takšnih primerkov, vedno mlajši se poslužujejo noža in orožja z mislijo: Eh ta svet je kr en, zka bi živel, če gre pa vedno vse narobe!... ne ne morem dojet...da živim v tako krutem svetu... v svetu ko noben več ne razmišlja o medsebojnih odnosih, ko noben ne gradi mostov ampak bi vsi gardili zidove, v svetu, ko ni pomemben sosed, ampak je važno, da imam jaz vsega polno rit, tudi če sosed umre od pomanjkanja.. v svetu ko lastni starši sovražijo svoje otroke...in v svetu, ko so tiste stare dobre vrednote le še smetana na slastni torti...

Enostvno ne, nočem takšnega planeta... nočem takšnih ljudi... hočem mir, ljubezen, prijateljstvo, objem, pogovor...pa vendar, kaj pogosto reče teta Tjaši? SVET JE LEP!... Živi vsaki dan kot da je zadnji, vedno glej skozi rožnata očala, naj vsak oblak odžene tvoja topla duša, naj vsako nevihto odpihne tvoj prečudovit nasmeh...

P.S.: Danes je biu zabaven dan, s tem da bi zj lah bla na Mondial partyu in na žalost nisem... pač okoliščine... ampak ok... že pač tko je... itk zuni dežuje... no se pa lahko z Ano menim:),..ne Ančka?...

Rada vas mam*

Ti, ti si posebno bitje... rišeš smeh, čaraš smisel v majhnih stvareh...

Slepo dekle...

2008-10-01T14:51:00.009+02:00

Pred kratkim sem dobila email, ki sem ga danes odprla.... in enostavno žalostna zgodba, ki pa je na žalost prevečkrat oz. skoraj vedno resnična....

Živela je punca, ki je bila slepa. Zaradi tega se je močno sovražila. Sovražila je vse okoli sebe, tudi svojega fanta, ki jo je imel neizmerno rad in jo ljubil ter ji vedno stal ob strani.

Dejala je, da se bo poročila z njim, vendar le, če bo lahko le za trenutek videla svet okoli sebe.

Nekega dne je dobila možnost. Dobila je par novih oči nekega donatorja.

Dobila je možnost videti svet okoli sebe. Tudi svojega fanta. Le ta jo je vprašal: »Sedaj, ko lahko vidiš svet, se boš poročila z mano?«

Ob pogledu na njega je bila šokirana, saj je videla, da je tudi on slep. Njegovo snubitev je zavrnila in ga zapustila.

Odšel je ves objokan.

Čez nekaj časa ji je poslal pismo, v katerem je pisalo: »ŽELIM LE, DA PAZIŠ NA MOJE OČI«

Postavite se v kožo tega fanta. Kako se počutite? In kako grozno se šele moraš počutiti ob temule pismu, ki ga je prejela. Enostavno je to konkreten primer, ki lepo pokaže kako se ljudje spremenimo, ko se spremeni naš status, naj bo v družbi, v zdravju... Vsi pozabijo na življenje, ki je bilo prej, hočejo pozabiti svojo preteklost, enostavno si zatiskajo oči pred svetom, ki jih je obdajal prej. Kako moraš biti tako sebičen in ne pomisliti na to, da te je imel nekdo rad kljub vsemu? Da si mu pomenil veliko, ker si bil enostavno to kar si in ne nekdo drug, nekdo ki ga le igraš? Le redkokdo ostane to kar je bil in se zaveda, da ima sedaj poseben dar, ki mu omogoča neke prednosti in še vedno ceni vse ostale ter ne pozabi na tiste, ki so mu vedno stali ob strani, naj so bili to tisti lepi trenutki, ki si jih želimo še enkrat podoživeti ali pa naj so bile to bridke minute, ki so nam zadale bolečino, vendar pa nas tudi nekaj novega naučile. Seveda pa je družbeni položaj še večji razlog za spremembe.
Središče pozornosti, jaz imam denar ti ga nimaš, moje hlače so pa tej in tej znamke, ti pa tako kmečko govoriš...in tako naprej bi lahko naštevala v nedogled... Ne razumem v čem je štos, le kje na svet piše da človek v navadni majici ni toliko vreden kot človek v srajci? Zakaj se tako trudimo ugajati družbi? Zakaj se bojimo, da nas ne bodo sprejeli takšne kot smo? Rodimo se kot originali, ko umremo pa smo slabe kopije neštih vzorcev... In vendar zakaj, ko nekaj postaneš, pozabiš na tiste, ki so ti pomagali do tega priti?
MORAMO BITI TO KAR SMO, TO NAM JE DANO, TAKŠNA JE NAŠA NARAVA!
Bistvo je očem nevidno, lepota človekovega jaza se skriva v srcu! Kdor jo hoče videti mora gledati ravno z njim.

Danes je dan lepši... lepši zaradi nekaj besed... lepši zaradi tvoje bližine...

Benetke...mesto mask?...

2008-09-27T00:22:00.007+02:00

Ciao!:)

Četrtek... ura odbije zjutraj... in začne se ekskurzija v Italijo... v Benetke če smo glih natančni... z busom se furamo...in gledamo najprej film Reševanje vdove Grace, morm rečt da hud film...:)...najbolše sta itak une zadete ženičke:);P...

med vožnjo opazovanje pokrajine...
potem pa vožnja z ladjico, morje, veter, zanimiva arhitektura, smeh v gromozanskih količinah, prepevanje z Laro...

Ogled galerije Ca pesaro in prosti čas na mostu Rialto ...
ter ogled Gallerie dell Accademie...

Štanti in razen kič povsod naokoli... in pa čokolada, ki se blešči iz izložbe...njami njami:)...

Omamen pogled na goro mostičkov, arkadnih obokov, takšne vodne ulice...dejansko mi je všeč, da ni nikjer avtomobilov in je glavno prevozno sredstvo ladjica,...:)

In za popoldan še Piazza San Marco...

na tisoče golobov...fujči... morm rečt, da jih je res ogromn in da dejansko ne zastopm folka k se sprau med njih in pol tam pozira z golobom na glavi... skratka ja dvakrat sm kr ornk zakričala... ( ja kaj, če se mi je pa skor u glavo zabou)...

sedenje na štengicah, zrenje v valove, opazovanje ladjic, sprehajanje ob obali... čekiranje folka in debatiranje o raznem:)...sanjarjenje...spomini...
no ja.... perverzno...hitr usi zastisnt oči:);)...jej jej larčk pa sarčk...ne kr u jaunosti no!;)...pa če ste ga že tko slekle bi mu lah še tisto roza nogo mal rakrile;)...

fotkanje s policajčki...;)... takimi in še mal drugačnimi v drugi uniformi..;)..

Misija črnih rokavic........ Ej, dej mi zrak!?..:PIn za konec še ena taka ta prjatlska:P... kr pač gasilske ni blo možno ivedet...hehe:)...

Skratka blo je noro in zabavno... ja Kaji je dogajal na moč...ne Kaja?... smeha ni mankal...cukra tut ne..:P...

Pesm k smo jo z Laro po moje ene 50krat zapele:);)....

Popotnica Tjaši*...ma vas rada*

ANA VSE NAJBOLJŠE...

2008-09-22T13:40:00.005+02:00

To je ravno stota objava, vesela sem, da jo lahko napišem ravno tebi...:)...

Danes, ko mineva natanko 16 let odkar si prinesla veselje na ta svet ti želim zaželeti neznanske količine ljubezni, ogromno lepih trenutkov omamne sreče, bombastično uspešnih dogodkov, zdravja v paketih, prijateljev toliko kot je zvezdic n aprostranem nebu,... skratka naj želje postanejo uresničljive, naj te upi vodijo do cilja, ob vsem tem pa ne pozabi da si TI edinstvena, da se ne smeš spreminjati, ker si TI enostavno TI... prijazna, zabavna, zaljubljena, optimistična, nasmejana, preprosta... pa kaj bi naštevala, ko pa si kratko in jedrnato SUPER prijateljica....

Plamenček vedno v srčku naj gori,
v očkah sonček se blešči,
vse najboljše danes in vse dni,
to Tjaška ti iz srca želi.

Rada te mam ful*

Spet v Ljubljano..:(...:)

2008-09-21T18:34:00.001+02:00

Trenutek, lepši od jutranje zarje ali sončnega zahoda, ki je globji od najglobjega morja in višji od najvišje gore, je trenutek ko te objame prijatelj.

Brez prijateljev si nič, enostavno jih moraš imeti, drugače ne bi bilo zabavno živeti.

Hvala vam!

Brez tračnic..:)

2008-09-21T00:05:00.002+02:00

Razlog zaka nism šla u Stično je biu ortodont...oki tega e bom nikol pozabla...no sej sm fuuul vesela, da nimam več aparata..in še bolj sm presenečena kr ga dejansko NIMAM več... sm misnla d bm spodi še vedn mela...ampak očitno ne....tko da perfektno...
Stična...ceu dan razmišlam o tem...:(:)...

pesem je zato ta,ker enostavno jo pojem že celo poletje in je še vedno v mojih mislih.... za povrhu pa še pripetljaj tega tedna, ki me vedno spravi v smeh:) sicer nisem našla bolšga posnetka...tko da je ubistvu sm prvi del...:);)

Ljubljana...

2008-09-20T00:01:00.006+02:00

Nedelja...ura bije malo čez sedmo zvečer in čas je, da se odpravim v prestolnico... s tem sem se sprijaznila pač tako je.... to nedeljo smo si dejansko prvič naročile pico iz bližnje picerije PINKI in morm rečt da je odlična....
Ponedeljek....dan, ko sem dobesedno celo popoudne umirala v kupih papirjou oz. pisanju domačega branja... to je vplival tut na moje uboge oči, ki me trenutno zeloo pečejo... zj morm pa že nasledno knigo brat:(...:)

torek je biu zabaven, popoudne sva se spijo sprehajali in naredili okoli 150 fotk..človek bi mislil da smo prvič v ljubljani... ampak prijal je sprehod...
Življenje je dolga pot, vendar nikoli ni povsem ravna..potem ne bi bilo zanimivo... pogled na grajski drevored je idealen...vendar pa do vsakega ideala vodi kup preprek...Pia:)

Narava je prostor užitka, sprostitve... čas za razmišljanje.... pogled na gore iz gradu vzradosti srce...in bela odeja, ki ovija vrhove mi izriše smeh na obrazu..
Soj sonca na oblačnem nebu...angelska svetloba... ko se zaveš da je svet poln ljudi, katerim nekaj pomeniš tudi ti... in da je na svetu nekaj ljudi ob katerih se tvoj utrip pospeši...
Ljubljanica... ki mirno teče... vsako stotinko sekunde druga, a vedno enaka... oboki so ZAKON!:)
Zasanjan pogled..in misel NATE... pogled v prečudovito nebo in misel NANJ... pogled v čudovito nebo...

Katjina škatla piškotov, ki me je morm priznat da razveselila...dobila sem jo v zameno zato, ker sem ji pomagala pr matematiki in je nrdila poprauca.... slastno je blo snedenje piškotkou ja...Domačica itak rulzz:)
Teden je minil hitro... zastonj trole so prpelale do tega da sm bla u Suprnovi z mojim Srcem:).. tko da nove hlače, nova majca.... polno smeha....skratka fajn je blo:)...
Zdej pa končno vikend...
Ampak kaj, ko pa... bi jutri mogla v Stično pa ne morem (jutri več o tem)... pa tako sem si želela.... tako sem želela videti tebe, njega, njo...<3 očitno mora biti tako...spet tisti večni ZAKAJ? Zakaj je tako? Kje je spet tisti razlog, ki vedno je, ampak ga pogosto ne razumem in ne vidim? KJE?...

Rada vas mam**hugi*

Gardalaaaand:)

2008-09-14T22:30:00.004+02:00

Včeraj prvič v Gardalandu. Blo super. Nepozabno. Dež, dež, dež. Premočeni do kost. Z nasmehom na ustnicah. Pod marelo skačem po lužicah. Prijatelji. Ljudje, ki mi pomenijo veliko...

Mammut - popolnoma mokra. Zelo hudo deževje cel dan. Malo morje smeha. Adrenalin na vsakem koraku. Sicer zaradi dežja ni vse obratovalo ves čas. Tko da je treba it še enkrat, da grem še na ostale stvari.

Avtobus. Preoblačenje. Posojanje oblekic. Ja še nekaj, dejansko jst v popolnoma ozkih hlačah (hvala Teja:)), to je blo prvič v življenju, oz. drugič, če štejem probavanje hlač v H&M-ju (ne Lara?;)).

Tekanje v Gardaland na WC, dobesedno z bosimi nogami. Kaj pa češ, ko so čevlji mokri je že pač tako. Potem to ponovimo še v Sloveniji. Močan veter. Ljubim veter.

Desetkrat prepeta pesem Moja Liza. Petje pesmi iz pesmarice. Spanje. Film. Pogovori....

Po šestrih urah vožnje Krško. Hoja domov v povsem mokrih čevljih, ozkih hlačah in kratkih rokavih. Zunaj okoli 10°C. Mrzlooo...

Potem pa spanje...

Blo je fajn... naslednji vikend pa bo prav gotovo spet:) Stičnaaa:):)...

Konec sveta??!

2008-09-10T15:35:00.004+02:00

Danes me je presenetila novico o koncu sveta?! Kaj kr konc sveta, nč mi ni blo jasn... no js sm si itak rekla, da ne bo konc sveta, ker js hočem še živet in kr js bom stoposto preživela...no pa smo itak vsi...raziskave so mim in so uspešno uspela...
Sam ne razumem..je to odgovorno? Zakaj se "igramo" s takimi stvarmi? No sej ne rečem, da ne bi blo fajn uprizorit in ustvarit velikega poka oz. odkriti Higgisovega bozoa, ki trenutno obstaja le teoretično in je nosilec mase v vesolju... ampak še vedno ne vem kaj nam bi to pomagalo, če bi pri tem nastale črne luknje in nas bi vse skupaj lepo posrkalo... kdo bi potem sploh vedel še za veliki pok? Nihče.... no moj optimizem je velik in jst sm že rekla, da jst bi zihr preživela...;)..hec hec..:):)..

Skratka ne vem, če je to vse tako pametno kot se zdi, čeprav so baje v Švici v Cernu, kjer se preizkusi izvajajo že povsem mirni in pravijo, da ni nevarnosti ter da vse črne luknje, ki bi se morebiti odprle bi se tudi zacelile.... vse pa je še vedno le teorija... in ne praksa...

Zanimivo kako smo zaupljivi, sicer moram priznati da vse pohvale in čestitke znanstvenikom, vendar pa mislim, da je vse skupaj zelo tvegano... črna luknja je le črna luknja, konec sveta pa tut ni mažji kašelj....
Vesolje je skrivnost, v njem se skriva magija in čar... ter posebne reči, ki mislim da nam bodo še dolgo le neznanka in nekaj povsem nedojemljivega...
velikokrat se sprašujem... A je neskončno? Se kdaj konča? Kaj se zgodi v črni luknji? Saj ne more biti kar konec, tema, tavanje, blodenje? Ob globokem razmišljanju me zmrazi, je res neskončno? Se kar nadaljuje in nadaljuje ter ni nikoi konca...kam sega da brezmejnost? Ob vsem tem pa prav zagotovo nismo edina bitja, le kje je še kdo? Bomo kdaj vedeli? Bomo kdaj hodili na obisk na druge planete???

Ne razumem.

2008-09-07T18:21:00.004+02:00

Ko z očmi se zazreš,
mi nekaj poveš.
Le kaj vse to pomeni?
Ne razumem.
Zaceliš vse sledi bolečine,
ob takšnem pogledu vse slabo mine.
Vendar enostavno ne razumem.
Le kaj to pomeni?
Polepšaš trenutek, večer in ves dan,
ko tako lepo si nasmejan.

votel kos debla stare jablane...oh kak lepoo:)

P.S.: (to nima veze z zgornim besedilom):)Draga moja cimra Pia vse najboljše in najlepše ti želim za tvoj rojstni dan*rtm

Za moje srceee....<3

2008-09-05T18:11:00.004+02:00

Danes je dan, ki ni čisto navaden,
danes mineva natanko 17 let odkar si prijokala na svet.
Odkar je ta svet za sončni žarek svetlejši,
odkar je ta svet za pikico modrejši,
odkar je ta svet bolj nasmejan,
odkar prišla ti si na plan.

Želim ti neskončno uspešnih trenutkov,
na milijone lepih občutkov,
na tone poljubov ljubezni,
in čisto nič kakšnih bolezni.
Želim ti prijateljeve veliko in več,
želim ti sreče na tisoče vreč.

Seveda pa ostani takšna kot si,
saj le redko prijateljica se taka dobi!!!

Rada te mam fuuuuuuuul* Hvala ti za use...:)VSE NAJBOLJŠE... PA LEPO PRAZNUJ!!!! hug*hug

ČEtrtek...

2008-09-04T19:19:00.003+02:00

Navaden dan. Športni dan. Šli smo na Rašico. Morm rečt da nas je na vrh pršl itk sam kakih 30...od prbližn 200ih...ampak ja... kondicija pa to bol švohna...no je opravičeno:)...

Učbeniki... stari moj kuk keša to stane...pol je pa šola kao zastonj...ajajajaj....

Hvala, da so prijatelji... ki se spomnejo nate, ki polepšajo dan... z besedo, smsom, nasmehom, objemom.... rada vas mam...

Danes je že četrtek... odlično..ju3 odhajam v mestece, ki ga imam tako rada... pa še Kingstoni so...naravnost enkratno... za povrhu vsega mi odpadejo še 2 uri...:).. mislim, da bo še zanimivo:)..upam le da ne bo dežja...

Zakaj??? Zakaj je tako?...

Šola in DIC...

2008-09-02T15:39:00.003+02:00

Včeraj nisem dospela priti do računalnika za več kot 2minuti, za povrhu vsega pa tu v DICu tako kot ponavadi vse šteka... ampak ni problema... nedelja... močan je bil tisti občutek, ki me je vlekel naza domov... ampak tudi tu mi pravzaprav nič ne manjka...sam dijaški dom mi je čisto kul..spet sem videla prijatelje, ki jih med počitnicam nisem...spet tisti obrazi, ki me spravijo v dobro voljo, polno novince - fazančkov seveda.... no ko smo ravno pri fazanih...ne razumem... ka res tko mlada zgledam??..grem v tretji letnik in me folk zamenja za fazanko..le kdo bi zastopu.. ???...

ja šola...učeri je biu pvi šolski dan... nimam filinga da je september... to mi dajo vedeti vse šolske klopi in sošolke... ja imamo novo sošolko...ups pardon SOŠOLCA...enostavno se je pojavil v razredu osebek moškega spola...čudež:)...blažen med ženami...bi se temu rekl...no razredničarka je rekla da še vedno lah reče da ma kokošnjak kr pač en petelin itk more bit ne..:)... hm ja zanimiu...
drgač pa morm priznat..da pač ni blo nč posebnga učer pa tut ne danes...usaj u šoli ne... ostale podrobnosti pa raj pustim..:)... sošolke so pač isto sošolke... fan jih je blo vidt...no drgač morm rečt da nisn skor nubene pogrešala tuk zlo, da se nep dal še zdržat..:) (ja tiste k sm jih to itk vejo:):))..
drugač pa ja...dans smo že aktivno popisal neki strani...predvsem pr slovi... in tut domača branja niso ostala brez omembe..skratka ja.. počas bom dojela da je šola...in da sm ŽE 3.letnik... pr risanju smo mogl povedat kam bi šli naprej... tema kjer sm js v temi..ker sploh ne vem.... bi neki z naravo..mogoč bi arhitekturo... lah bi kj z otroki...jah zmedeno...

"Nič ni tako dragoceno, kot tisti del tebe, ki je v drugih in tisti del drugih, ki je v tebi. Tam zgoraj, visoko gori, je vse eno. "

Pierre Teilhard de Chardin

Počasi bo treba nazaj v šolske klopi...

2008-08-30T23:33:00.009+02:00

Počasi se približuje trenutek, ko bom sedla v avto in se odpeljala v Ljubljano... ne bi (še), nočem... rada imam Krško...

počitnice so minilie kot bi trenil...prehitroo.. vendar pa so bile to ene tistih ta pravih nepozabnih počitnic... zgodilo se je toliko zanimivih reči... oratorij, služba, jamboree, morje, Triglav, Škrlatica, za po vrhu vsega nov fotoaparat....
Počitnice so bile resnično odlične, še boljše kot sem mislila, glede na to da ob začetku nisem imela v načrtu nič drugega kot jamboree... no seveda sem vedela tudi za oratorij...
le ta mi je prinesel novih izkušenj, spletel močnejše prijateljske vezi, dodal kanček sladkobe v srce...
potem sem delala... ampak bilo je zabavno ter zanimivo... nato z atijem za 2 dni v hribe...tam kjer je meni najlepše..nato jamboree...nekaj kar bo vedno in vedno in vedno ostalo... kar ne bo nikoli pozabljeno... takoj bi šla nazaaaaaajjjj.....
morje...prav tako zanimivo po svoje..malo soli, malo vode, sprehodi ob obali, plavanje do "belih krogcev," brez elektrike....
še nisem prišla iz morja že sem se pripravljala za Triglav... gore...trenutki navdiha..;).. pesniškega... potem pa Škrlatica..prav tako nekaj nepopisno lepega, s takim vremenom, ki ga le redko doživiš v gorah...
generacijska fešta... ful je blo fajn spet videt nektere kjih že doug nism..pa se mal poment... čeprav ni blo nekega pretiranega interesa glede udeležbe...
in čisto na koncu še 2 dni pri babici...
Vsi ostali dnevi oz. urice so bile preživete na kolesu, za računalnikom, za štedilnikom (piškotki, kosila...), s prijatelji, na vikendu, pri sorodnikih, sprehodi....

Vsak trenutek je bil poseben... in verjamem da bo tudi, ko bom zopet v dijaškem domu...lepo bo spte videti prijatelje, ki jih med počitnicam nisem... še posebej NEKATERE(oni to že vejo), lepo bo videti sošolke po dobrih dveh mesecih... ampak še vedno bi si želela takšnega početja le za kakšen teden potem pa bi bila raje doma v domačem mestecu... ter uživala počitniške dni...
ah ta šola.... tako hitro gre vse skupaj... ampak tudi prav...upam da bo šolsko leto minilo prav tako hitro kot počitnice:)....

Nisi le nekdo...;)..

2008-08-30T00:00:00.003+02:00

Včasih se sprašujem kako ti lahko nekdo tako priraste k srcu, ko pa ga niti ne poznaš preveč dobro? Kako lahko nate naredi tako močan vtis, močnejši od kogarkoli drugega, ki ti je že stari znanec? Kako pride takšen občutek povsem počasi, ko se niti ne zavedaš, ko niti ne slutiš, da ti ta nekdo pomeni precej več kot le osebo, ki ti je nekoč prekrižala pot?Kako lahko do nekoga čutiš nekaj več, ko pa niti dobro ne veš kaj ta človek skriva v sebi?

Vendar pa to ni le zunanja podoba, temveč je nek magičen občutek, neka skrivna kemija, ki te že na daleč usmeri k nekomu, da ga sploh opaziš. Vendar pa bi si včasih želela, da se kaj takega ne bi zgodilo... Počasi in povsem potihem naseliš se v srce, hitro vendar še vedno potiho mislim o tebi.. enostavno si nekaj posebnega zame, čeprav tega ne veš oz. se ne zavedaš... sprehajaš se po mojih mislih... pospešiš utrip srca... s svojimi dejanji posiješ v moje življenje, včasih kot sonce, drugič kot strela.... kljub vsemu kar storiš in narediš pa nisi le tisti nekdo, ki mi je enkrat prekrižal pot in odšel... si mnogo več, mnogo več kot le nekdo... rada te imam...točno tak kot si...točno tak kot si bil...točno tak kot boš... enostavno si nekdo, ki je naredil vtis... a žal tudi nekdo, ki se tega ne zaveda...

Eden tistih nepozabnih...zabavnih dni...

2008-08-26T20:00:00.006+02:00

Zjutraj se zbudim v krasen sončen dan. Pozajtrkujem, pospravim potem pa s kolesom odhitim doleskovške šole. Tam me že čaka Ana in skupaj se odpravimo v Kostanjevico... kolesarimo in kolesarimo ter precej hitro prispemo na otoček...
Osvežimo se s sladoledom. Sprehod po parkcu.

Hitenje slikanja gosk (sprva poimenovanih bele race;)). Le tej so šle iz vode kakor hitro so mogle... sledi beg iz okrilja gosk...
Potem pa da bo za spomin na najin prvi izlet... se hočmo slikat skup...in kaj se zgodi...baterija je prazna... segrevamo baterijo s pomočjo moje majice in po nekaj poizkusih le uspe naslednja fotka...
Potem pa spet segrevanje in segrevanje in segrevanje... morm priznat da zna bit kr zamudno...ampak POZOR tut zabavno:):)... no in nastala še ta spodnja fotka...
Nakar jaz opazim da imam polnilec, Ani pa se posveti da bi lahko prosile sladoledarja , če nama napolni baterije. Stopimo do njega in Ana: "Dober dan, midve bi vas prosile, če bi si lahko napolnile baterijo za fotoaparat, ker bi rade posnele nekaj fotografij.... " Prijazni sladoledar se je žrtvoval in za 20min izklopil radio ter napolnil baterijo.... smeha skratka ni manjkalo:);)..

Potem pa je nastalo še nekaj fotografij....Precej zanimive so bile račke...

Tudi "timer" je bil ob polni bateriji mala malica....tako da smo lahko uvekovečile ta izletek...
Voda enostavno pomirja...:)...

Skratka blo je ful fajn...velik smeha, zanimive dogodivščine, zanimivi pogovori,....
Anči huala za tko lepo dopoudne...in polepšan dan... mormo kmal ponovit:):)...rada te mam fuuuuuul**... hugček....

Prijatelji so kot zvezde, veš da so vedno nekje ob tebi, čeprav jih ne vidiš!

...zvezdica...

2008-08-25T00:09:00.004+02:00

Glej v temni noči zvezdic sijaj,
angelci uresničijo želje ti naj.
Lepo jih poglej, se veselo nasmej,
kaj zanimivega v mislih imej.
Občuti naravno lepoto,
občuti božjo dobroto.

Ob vsem skupaj pa moraš vedeti to,
da meni si zvezdno nebo,
da moj srček hitreje bije,
ko tvoja zvezdica name posije.

2008-08-22T12:36:00.003+02:00

AAAAAAAAAAAAAA...zakaj?...joj zka prčkam če pa ne vem kak in kako...jooooj..ka sm zj nrdila(no dobr ne bo se svet podru) itak ni blo tko mišlen kr pač nism vedla da je to kr tko da klineš in pol....ojojojojojojojojj...:S...
jokala bom..:(.... no ne bom... sam najraj bi...kr sm hotla popolnoma drgač in pol kr pač nism vedla je blo tak..
no ja.... tjaško površen in prehitr...:S..

...

2008-08-21T10:40:00.008+02:00

Sprehod okoli ribnika. Zanimivi pogovori. Smeh do onemoglosti.

Voda pomirja. Mnogo misli roji po glavi, razni spomini... Smeh na obrazu... Divjanje s fotkičem naokoli... razmišljanje o tep, njem, njej, njih...
Svet skozi ogledalo:);)...Ko sonce počasi zahaja... sončnica še vedno poskrbi za sonce v očeh...
Potem pa še eden tistih poletnih večerov, ki ostanejo v spominu... peka koruze... zanimivi pogovori... nova poznanstva... gledanje zvezdic... utrinki ob katerih se utrne marsikatera želja... veter, ki odpihne skrbi... ležiš na travi, obkrožen s prijatelji... in enostavno si...si tam...

V kraljestvu kozoroga, pijem Zlatoroga....

2008-08-20T13:00:00.004+02:00

18. in 19. sem bla z DIC-om v gorah. Luknja na fotografiji, tokrat ne v megli kot pred 10dnevi. Takrat sem si mislila, da verjetno ne bom tako kmalu spet hodila ravno po tej poti...ampak bilo je drugače... Sedaj sem vesela, da je tako, saj je osvojen še vrh, ki bi ga drugače le gledala...

Od Luknje nas je pot zanesla proti Bovškemu gamsovcu, kjer pa smo se zaradi čudno označene poti malo zaplezali, dobesedno le travne zaplate in kamenje, teren povsem navpičen, ter pa na stotine prečudovitih planik. Malo višje pa trop kozorogov z ogromnimi rogovi..

Osvojen Gamsovec, nam je rakril prečudovit pogled na Pogačnikov dom na Kriških podih, kjer bomo spali. S soncem obsijana jezerca so se že iskrila... nas pa je čakala še dobra ura hoda... V koči smose okrepčali, potem pa se nas je 6 odpravilo še na Pihovec, saj tako krasnega dneva res ne gre zapraviti...

Osvojen še drugi vrh.. Prišel je čas, ko sonce počasi zatone in še zadnjič obsije vrhove potem pa se počasi prižgejo prve zvezdice... Kako je lepo gledati zvezde tako na visokem<3...
Naslednji dan smo vstali že zgodaj, preden je sonček posvetil... 6.15 pa smose odpravili proti najvišjemu cilju, tam kamor smo imeli pravzaprav namen priti... na Škrlatico.. približno 5 ur hoda... vmes sem skočila še na Križ... nebo je sinje modro brez oblačka, razged na vse strani, na eno se lepo vidi Triglav (na sliki), potem Trenta, dolina Vrat, Kranjska gora, Karavanke ter drugi prečudoviti vrhovi...Ob 11.15 pa smo dosegli vrh... stojim pri križu na 2740 metrov nadmorske višine, veter močno piha, temperatura je 9°C, ogled je prečudovit...skratka neopisno lepo...
sedaj pa se je treba le še vrniti v dolino, kjer sem se še zadnjič tisti dan ozrla na vrhove in se nasmehnila.... za mano so osvojeni štirje dvatisočaki in to v dveh dneh... vreme pa takšno ot le redkokdaj....

P.S.: Naslov je zgolj naslov...;)... Sej vete s glavo v naravo (v svižčevsko travo)....;)

ene prvih fotk z novim fotkičem...

2008-08-19T23:12:00.003+02:00

ja ja...sej vem, da niso lih profesionalne...ampak men so ušeč;):)

Tjaši vas ma rada zloo<3