Mrzlo zimsko jutro.... ko je sonce še globoko za goro... in ko po mestu še leži temina noči... vstanem, pozajtrkujem svoj standardni zajtrk in potem se odpravimo na Bohor... Jaz, ati in Srečko... Pripeljemo se do Jablanc, kjer pošteno stiska in kjer drevesa ovija njihova bela zimska preobleka.
Pokaže -10°C, ampak hoja nas kaj kmalu segreje....
Nizka temperatura.... moji lasje prično siveti... ojojoj....kako lahko kar v deset minutah postaneš siv? Tako stari pa spet nismo....

Pa vendar, kjub zmrznjenim osivelo belim lasom nadaljujemo proti Koprivniku... ko pridemo do klopce "Tu je klopca kačja slinca, narejena za planinca" si natočimo vročega čaja, ki je prevroč za naše premražene roke in zato ga lepo ohladimo pri -11 stopinjah v snegu... ter z užitkom popijemo ter prigriznemo kakšen košček čokolade...

Ugledmo sonce, ki se bohoti na vrhu in že kuka izza drevese, vendar pa nas še ni povsem obsijalo.... nadaljujemo pot... in hop hop hop čop čop čop že smo povsem zaslepljeni s sončno svetlobo priča nadnaravno lepim pogledom... Pogled v dolino zafilano z meglo in oblaki je zelo zanimiv in hkrati nam da misliti....

Skočimo na Koprivnik, ki nam razprostira pogled vse do Avstrijskih gora.... Vsi hribčki izgledajo kot otočki, ki se dvigajo iz morja....

Pojemo svoj sendvič... se mal pogovorimo o takšnih in drugačnih zelo zanimivih in aktualnih temah... ter se odpravimo proti koči... pridmeo do poti in že pridirja terenc v katerem opazimo dva lovca...joj joj kam smo pršl...lovci kr z avtom pregledajo kje je divjad pustila kakšno sled, da se ne bi slučajno preveč utrudli...
Prispemo do koče, kjer jaz spijem čaj, ona dva pa kavico.... in potem se počasi poslovimo od sončnih žarkov... in se začnemo spuščati nazaj v meglico...

Ne hodimo dolgo... ko že zaidemo v pas, ko je zopet vse zamrznjeno...tu pa se odpre zanimiva tema.... Je še kje lepše kot na Zemlji? Je kje v vesolju kakšen planet, ki bi lahko bil druga Zemlja? Ali so še druga bitja? Nas mogoče obdajajo, ampak so v drugi dimenziji? Je vse stvarstvo res najlepše ravno tu, kjer nam je veliko razkrito, vendar pa je še vedno veliko skrivnosti?

Neštetokrat citiran stavek, ki je vzbudil veliko smeha (mi že vemo zakaj).... " to so sanje mnogih, ki pa jih ne bodo nikoli dosanjali"...
In še ena slikca za konec...:)... ko temperatura drastično pada.... in se iz -4, ki smo jim bili kos na vrhu že spusti nazaj na -8....

Pa srečno!:)