D....anes;)...

Hvala za lepši dan....

Kakor roža, ki vzcveti,
ko pogledaš me z očmi.
Kakor cvet, ki pordeči,
ko nasmehneš se mi ti.

Dejanja, ne besede.

Si le nekdo na tem svetu. A ta nekdo si za druge ljudi. Zame si mnogo več, marsikaj več... Vendar tega ne veš... nočeš vedeti... imaš zatisnjene oči.. že tolikokrat je bilo izrečeno... bolelo je... ampak ne vem.. ne vem če se je dotaknilo srca....

Besede... so le besede... vendar mnogokrat prizadeneje... dejanja sama govorijo kar morajo... vendar je zapleteno... v vsakem mojem dejanju je nekaj kar...
in v vsakem tvojem je nekaj kar zmede misli... kar zamegli um in nekaj kar povzroči globoko razmišljanje... misel o tebi... misel na tiste lepe nepozabljive trenutke... ki so se nekoč zgodili... ki se dogajajo...
ne vem.. nem kaj vse skupaj pomeni.... si nekje... včasih dlje in včasih blizu... moje misli so pogosto pri tebi... a prav zagotovo jih ne čutiš morda nevede... morda pa jih nočeš in jih enostavno ignoriraš...
ne vem... in ne vem če bom kdaj vedela... veliko je teh ne vejev... še več je zakajev...

vse kar narediš je magično za oči mene... enostavno si nekaj posebnega.. pač nekdo ki je poseben... nekdo ki bo vedno v mojem srcu... pa čeprav le v srcu....
rada te imam...

.....
......
......

Bil je on. Bila je ona. Bilo je LEPO.

Hm.. morm rečt, da sm zelooo vesela da so počitnce....
1. ker to pomeni, da bom doma/ oz. bolje rečeno ne v LJ
2. ker to pomeni, da ni pouka
3. ker to pomeni, da bom mela več časa za pisanje mojga bloga....

Res mi je tečno, ko ne morm med tednom objaulat fotk in ko mi med vikndom enostaun zmanka cajta za take zadeušne...ampak ja ta tedn bo drgač..čeprou je dela velik.... sam sj ni van ... POČITNCE so:)...

Prejšn viknd je biu kr zanimiu ja...sicer tut delavn...tak slikarsko navdihnjen..:)...
Nastala je kopija dela Gorski pastir, Maksim Gaspari....



V celotnem tednu pa se je zgodil tut marsikej zanimivga... pa tut mal manja zanimiuga... oz. bi raj vidla da se ne bi zgodil...ampak nikol ni tko slabo da ne bi mogl bit slabš pa nikol ni tuk dobr, da ne bi mogl bit bolš:)... se pravi moj moto na vsakem koraku...svet je lep...:);)...
Sicer pa u pondelk smo bli na BIO 21(bienale industrijskega oblikovanja)... še posebi mi je bla všeč zložljiva kuhna...

V tork smo bli u Drami....zakonska predstava.... smeha več ku preveč.... pred tem pa še zobozdavniški..in umes čis preveč cajta...in k majo Lary pa Tjaška preveč cajta.. pač nastane marsikej zanimiuga;)...ne Lara?

Ja sicer pa je lepo opazovat med glavnimi odmori folk k se šeta po dvorišču in listke, ki leže na tleh ter uživajo še zadnje trenutke preden se povsem razgubijo v mrzlo zimo... všeč mi je jesen, všeč so mi barve, všeč mi je prijeten nasmeh sonca, všeč mi je marsikaj....


No vsekakor pa ne smem pozabit še na to, da sm vidla Kraljico.... ko se je lepo sprehodla... ja in dejasnko sm vidla oz. na lastne oči slišala kak folk zna opraulat in prečekirat use....ampak dobr pustmo podrobnosti... skratka kraljica je prou zanimiva, taka nasmejana ženica, ki se prijazno nasmiha in pozdravlja.... ;):)....


Danes je biu pa tut en fajn dan...risanje kuhne.... in podobne reči... razstava slikarja Daneta Zajca


in potem na lazanjico pa domovv..:)...ja tko zgleda k se cimrce odpraumo domou za en tednček:)....

Sreča je v majhnih rečeh, v tvojih očeh, v sladkih prijaznih ljudeh in v drobcenih ljubkih stvareh.

socializem al demokracija?

Neki kar sem dobila po mejlu in je dejansko resnično... usaj baje, natanč vam lih ne morm povedat, ker pač takrt še nism bla tam oz. tuki... sicer nam pa tut zdej nč ne manjka sm ku bi usi radi use in še več... kr neki pač... ampak ja:

Sedem čudežev socializma v SFRJ,:

1. Vsi so bili zaposleni
2. Čeprav so bili vsi zaposleni, ni nobeden nič delal
3. Čeprav ni nobeden nič delal, so bili vsi načrti vsaj 100% izpolnjeni
4. Čeprav so bili načrti vsaj 100% izpolnjeni, so bile trgovine prazne
5. Čeprav so bile trgovine prazne, so vsi imeli vse
6. Čeprav so imeli vsi vse, so vsi kradli
7. Čeprav so vsi kradli, ni nikoli nič manjkalo

V demokraciji ni čudežev:

1. Le redki so zaposleni
2. Zaposleni morajo delati za tiste, ki nič ne delajo
3. Čeprav redki zaposleni delajo še za druge, plače ne dobijo
4. Tisti, ki ne delajo imajo vse
5. Trgovine so polne ampak in v njih kupujejo večinoma tisti brez dela
6. Kradejo lahko samo izbranci
7. Tudi, če kradejo imajo vedno premalo


No kak se vam zdi use skupi? Js milim...oh dobri stari cajti:) Sicer mi tisto o kraji ni preveč ušeč.. ampak če tole preberš je blo učas res bolš... al kak mislte?


No sicer je pa dans čist en lep dan...pa čeri je tut biu.... dans bo še lepši kr nimamo pouka... vsem vam želim lep dan..če ma pa kdo kj preveč energije pa nej pokliče.... kr js kr skačem tuk je mam....prekipevam od njej...heheh:).... lpo se mejte...tjaš ma vas rad*

Chica como se šika.

...hm... spet je tedn naokol...uspel mi je clo napisat že eno pesmco pred parimi dnevi....na blog namreč...

učeri je biu u DICu ples na kterga sm si blazno želela it..ampak pol.... je blo pač drgač...eh ja.... na naslednga GREM pa če sekire letijo z neba...

skratka dans je biu prou zanimiu dan.... že zjutri k grem na zajtrk se use šajna na useh koncih in ugotovim, da zunaj divja nevihta.... upam ampak zaman.... Potem z mojo marelo odcapljam do šole kamor pridem premočena do kolen...sledi štiri ure bivalne kulture...ja bivalna je zakon.... pol pa malca....yea..kokosova potica.... neki dejansko dobrga....zato ker:
1. ni sendvič
2. ima veliko kokosa
No je pa res, da ne vem če sm že kdaj pojedla takšen zalogaj potice naenkrat... sledi pisanje umetnostne zgodovine...... smehi in zanimive dogodivščine....

mine ta ura...za tem še ura španščine...hjooo žiucira me da usi skos govorijo (spoštovanje pod podnom) pol k pa kej rabjo so pa čis pocukrani.... ah ja...očitno je tak... sj to itk že vem..sam še vedno mislim, da folk ni tak.... sam pač... treba bo počas dojet...

rada bi.....

pol pa OVD.... dans mi je blo dejansko všeč... latinski pregovori... potem pa mestni muzej...Trubarjeva razstava in še marsikej drugga.... dogajal na polno.... in tako je nastalo nekaj zanimivih slikc... pač s telefonom....Povodni mož... kera bo Urška?;)

Lara.... KDO je pa to?... ...stari dobri cajti...

Pol pa u dom.... jst in Lara.... smehi...Larino fotkanje mene, ko sm mal pridna... pač pucam mizo... in nč ne gre dol.... computeriziranje...pol pa še šoping... obisk ene trgovince...in neverjetno začudenje ob tem da so hlače dejansko cenejše od 2€.... pol pa še BTC s starimi... in nato home...sweet home...


ju3 bi lahk šla na jakca...in mi je ubistvu zlo žou da ne grem.... sam je pa tut res da sm po eni strani sama kriva... eh ne vem... u mislih bom itak z Vami... vem da se bote mel fajn in vem da bote bli zlo uspešni...take lepe zvezdice na nebu, ki so se spustile na zemljo.... rada Vas mam...

Kje je sever?;).. (vodovo srečanje prejšnjega tedna)

In še eno posebno sporočilo.....

IZTOK - NAGAJIVI SVIZEC


...Če bi ga poznali v realnem svetu bi misli, da je popoln;)...

Življenje je kot.....

Življenje je kot tiha reka,

ki zvesto spremlja nas ljudi,

je le struga vsakega človeka,

ki svoj tok izpremeni.

Življenje je kot listje v vetru,

s tabo se res rado poigra,

prav na vsakem metru,

pa se vse lahko konča.

Življenje je nepredvidljivo,

obstajaš in živiš,

včasih prav presenetljivo,

raje vse prespiš.

Ampak spanec je le spanec,

ki ne reši nič in nič,

spanec je le znanec,

ki v sanjah riše kič.

Grenka realnost,

sladkajo jo sanje.

In konec koncev...

Življenje je kot sonce,

ki vedno boža s toplo gesto,
smeha na vse konce

težave bodo šle čez cesto.

Js bi raj drgač;)..

Za nami je še en šolski teden... odlično..še dva tedna in bojo počitnice..:)...
Teden je biu kr zanimiu...seveda pa ne smem pozabit, da smo mel u soboto prvo skavtsko srečanje...blo je zakon..lepo je blo videt moje svižčevke in seveda tudi VSE ostale...
u nedeljo smo mel trgatev...
bil je res lep sončen dan... odličen za fotografiranje... lep za trgatev... zanimivo je, ko pobiraš grozdne jagode in se zavedaš, da vsaka da kapljico tekočine, da je vsaka nekaj vredna, listki mirno odpadajo z dreves, sonček pa greje.....

na tleh pa kostanjček pri kostanjčku....

potem se kakšen znajde na ogenjčku..in v želodčku;)... Mitja še ga boš lahko peku;)..

Ponedeljek... nič posebnega... no ja...večer že... NRDILA SM CPP!...bistvo..;)...sedaj sem dejansko že noter...in je treba dokončati..prvi začetki delanja izpita so uspešni...
Torek, sreda... prva pomoč...
Četrtek....dopoldne petje Huba buba... dejansko je pr nesla sonček... popoldne kr ene delavnice in prva pomoč..še zadnjič...končn konc teh večerov k bom mogla po dve ure sedet v učilnici in polsušat.... no čerpou mi je bla PP bolj zanimiva k CPP.... ... večer...kr neki... ja rajš bi drgač..;)...
Petek... wii...tedn je hitr minil..čas res hitr teče....kr ne morem verjet...enostavno je minljivost svetlobno hita, a se tega zavemo prepozno... v šoli samo 4ure....in to bivalne kulture..ja skupinca je dobila 5ko..:)...BIK je ubistvu zlo zanimiva in interesantna...sam kak bo pol k bo treba u tujih je zikih.... hja no.. kjer je volja je pot.... bomo vidl:).... kr smo bli pridni pa hitri smo že mal prej končal.... malica.. ne sendvič... super...in za povrhu vsega sadje...potem pa... vroča čokolada... polsušanje prvih zvokov probavanja novega ozvočenja.... no pol se je pa začeu krst fazančkov.... zanimivo... in nasmejano....
no in ko že končno enkrat misliš, da boš v petek prej doma...se to pač ne zgodi...le zakaj bi vendar se?... Hitim v dom in na postajo, da bom šla na vlak ob 14.08.... in kaj se zgodi....vlak ima zamude več kot 60 minut.... pogledam na uro in ta bije 15.17....takrat s emi posveti in si rečem.... tako je vlak bo sigurno prišel 15.23....in ?...tako je bilo...ob 15.26 smo pa odrinl... ja tko sm pršla domov šele neki do petih...
odložim stvari..malo na računalnik.. potem pa me preseneti Tadeja...kako to da me ni na animatorjih.... hitro se oblečem in odkorakam.... večer je biu lep...ja lep... animatorji in On... bilo je lepo....
sedaj pa sedim tu...poslušam pesem in po glavi mi roji nešteto misli... tistih lepih, takšnih vrednih spomina.... ter ena grenka... teži in boli, ampak tako je... bo bolje, vem da bo....

SVET JE LEP:)

Svet je lep

Vendar je slep,

Enkratna vsaka je oseba,

Toda vsak drugače nanjo gleda.

Je sam pogled že čarovnija,

Enkratnost se iz tu izvija.

Ljubezen je res vsemogočna,

Enkrat šibka drugič močna,

Pač pa venomer navzočna!

Tvoj sijaj. Tvoj nasmeh. Sanjam.

Slučajno grem na 24ur.com in spet...spet ta grozen naslov, ki te zbode... tedensko, kaj tedensko dnevno opažam naslove kot so: Živo jo je zakopal, Razkosala sina, Umoril očeta in podobne reči... danes me je zmotilo slendje;

Prebivalci Makedonije so šokirani. V vasi Orizari v bližini mesta Kočan, ki je okoli 120 kilometrov od glavnega mesta, je Lozena Anevska zaklala in nato na koščke razrezala svojega sina. Zatem je zakurila v kuhinjski peči na drva in vanjo zmetala dele telesa. Policija je na kraju zločina našla okrvavljeno sekiro in nož, zoglenele kosti pa so odkrili zavite v odejo.

Ne ne morem vrjet...... Kam gre ta svet?? Kam vse to vodi? Kdo te bo imel rad, če te lastna mati dobesedno zakolje? Ob tej besedi me strese... ne morem si predstavljati, da je nekdo lahko tako okruten, brezčuten, egoističen, nečloveški... vsk dan več in več je takšnih primerkov, vedno mlajši se poslužujejo noža in orožja z mislijo: Eh ta svet je kr en, zka bi živel, če gre pa vedno vse narobe!... ne ne morem dojet...da živim v tako krutem svetu... v svetu ko noben več ne razmišlja o medsebojnih odnosih, ko noben ne gradi mostov ampak bi vsi gardili zidove, v svetu, ko ni pomemben sosed, ampak je važno, da imam jaz vsega polno rit, tudi če sosed umre od pomanjkanja.. v svetu ko lastni starši sovražijo svoje otroke...in v svetu, ko so tiste stare dobre vrednote le še smetana na slastni torti...

Enostvno ne, nočem takšnega planeta... nočem takšnih ljudi... hočem mir, ljubezen, prijateljstvo, objem, pogovor...pa vendar, kaj pogosto reče teta Tjaši? SVET JE LEP!... Živi vsaki dan kot da je zadnji, vedno glej skozi rožnata očala, naj vsak oblak odžene tvoja topla duša, naj vsako nevihto odpihne tvoj prečudovit nasmeh...

P.S.: Danes je biu zabaven dan, s tem da bi zj lah bla na Mondial partyu in na žalost nisem... pač okoliščine... ampak ok... že pač tko je... itk zuni dežuje... no se pa lahko z Ano menim:),..ne Ančka?...

Rada vas mam*

Ti, ti si posebno bitje... rišeš smeh, čaraš smisel v majhnih stvareh...

Slepo dekle...

Pred kratkim sem dobila email, ki sem ga danes odprla.... in enostavno žalostna zgodba, ki pa je na žalost prevečkrat oz. skoraj vedno resnična....

Živela je punca, ki je bila slepa. Zaradi tega se je močno sovražila. Sovražila je vse okoli sebe, tudi svojega fanta, ki jo je imel neizmerno rad in jo ljubil ter ji vedno stal ob strani.

Dejala je, da se bo poročila z njim, vendar le, če bo lahko le za trenutek videla svet okoli sebe.

Nekega dne je dobila možnost. Dobila je par novih oči nekega donatorja.

Dobila je možnost videti svet okoli sebe. Tudi svojega fanta. Le ta jo je vprašal: »Sedaj, ko lahko vidiš svet, se boš poročila z mano?«

Ob pogledu na njega je bila šokirana, saj je videla, da je tudi on slep. Njegovo snubitev je zavrnila in ga zapustila.

Odšel je ves objokan.

Čez nekaj časa ji je poslal pismo, v katerem je pisalo: »ŽELIM LE, DA PAZIŠ NA MOJE OČI«

Postavite se v kožo tega fanta. Kako se počutite? In kako grozno se šele moraš počutiti ob temule pismu, ki ga je prejela. Enostavno je to konkreten primer, ki lepo pokaže kako se ljudje spremenimo, ko se spremeni naš status, naj bo v družbi, v zdravju... Vsi pozabijo na življenje, ki je bilo prej, hočejo pozabiti svojo preteklost, enostavno si zatiskajo oči pred svetom, ki jih je obdajal prej. Kako moraš biti tako sebičen in ne pomisliti na to, da te je imel nekdo rad kljub vsemu? Da si mu pomenil veliko, ker si bil enostavno to kar si in ne nekdo drug, nekdo ki ga le igraš? Le redkokdo ostane to kar je bil in se zaveda, da ima sedaj poseben dar, ki mu omogoča neke prednosti in še vedno ceni vse ostale ter ne pozabi na tiste, ki so mu vedno stali ob strani, naj so bili to tisti lepi trenutki, ki si jih želimo še enkrat podoživeti ali pa naj so bile to bridke minute, ki so nam zadale bolečino, vendar pa nas tudi nekaj novega naučile. Seveda pa je družbeni položaj še večji razlog za spremembe.
Središče pozornosti, jaz imam denar ti ga nimaš, moje hlače so pa tej in tej znamke, ti pa tako kmečko govoriš...in tako naprej bi lahko naštevala v nedogled... Ne razumem v čem je štos, le kje na svet piše da človek v navadni majici ni toliko vreden kot človek v srajci? Zakaj se tako trudimo ugajati družbi? Zakaj se bojimo, da nas ne bodo sprejeli takšne kot smo? Rodimo se kot originali, ko umremo pa smo slabe kopije neštih vzorcev... In vendar zakaj, ko nekaj postaneš, pozabiš na tiste, ki so ti pomagali do tega priti?
MORAMO BITI TO KAR SMO, TO NAM JE DANO, TAKŠNA JE NAŠA NARAVA!
Bistvo je očem nevidno, lepota človekovega jaza se skriva v srcu! Kdor jo hoče videti mora gledati ravno z njim.

Danes je dan lepši... lepši zaradi nekaj besed... lepši zaradi tvoje bližine...